VSC sklep Cp 1881/2006

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče po opravljeni zapuščinski obravnavi ugotovilo, da na podlagi delne odločbe UE C. št. ... z dne 3. 8. 2005 v zv. z odločbo M. za o. in p. št. ... z dne 7. 4. 2006 zapuščina po pok. A. F. obsega denacionalizirano premoženje, ki obsega odškodnino v obliki obveznic S. o. d. v višini 200.467,05 DEM. Ugotovilo je vrednost čiste zapuščine znaša takratnih 20.000.000,00 SIT. Za dediče po zakonu je razglasilo zap. vnuka F. G. in zap. vnukinjo E. K., vsakega do 18/72-tin zapuščine, vnuka J. R. do 15/72-tin zapuščine, zap. pravnukinji I. Š. in A. N. ter pravnuka P. K., vsakega do 5/72-tin zapuščine, in potomca vdove zap. vnuka Č. H., to je L. Č. A., I. in I. N., vsakega do 3/72-tine zapuščine.

Zoper sklep sta se pritožila dediča G. F. in E. K. po pooblaščencu. V pritožbi navajata, da vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter da se čutita izigrana. Predlog za denacionalizacijo sta sprožila sama, v zvezi s tem so nastali visoki stroški, glede katerih ni dvoma, da spadajo v zapuščino. Njun pravni pooblaščenec je na to opozoril zapuščinsko sodišče, pa ga kljub temu na razpravo ni vabilo, s čimer je kršilo 8. točko II. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku. Pravni pooblaščenec pritožnikov je sodišče opozoril tudi na to, da je zavezanec za izplačilo odškodnine namesto vračila nacionaliziranega premoženja v naravi S. o. d. (SOD), ki pa je zoper odločbo M. za o. in p. sprožila upravni spor. Popolnoma je jasno, da SOD odškodnine ne bo izplačal pred rešitvijo upravnega spora. Oba dediča sta v postopku pridobila tudi slovensko državljanstvo, kar bo spremenilo odločitve. Celotna zadeva je odstopljena upravnemu sodišču, ki obravnava tožbo SOD-a. Glede na navedeno zadeva ni zrela za odločitev, zato lahko preuranjeno odločanje povzroči pritožnikoma nepopravljivo škodo. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Dediči A. N., P. K., I. Š. in J. R. so na pritožbo odgovorili po pooblaščenki. Dejstvo, da sta pritožnika pridobila slovensko državljanstvo, na krog dedičev po pok. A. F. ne more vplivati. Pritožnika sta podala dedni izjavi, da sprejemata svoja dedna deleža, zato sta bila z zapuščinskim postopkom očitno seznanjena in sta imela možnost, da priglasita morebitne stroške, ki pa tudi v pritožbi niso z ničemer izkazani. Tudi ostali dediči so v postopku aktivno sodelovali, zato so povsem nerazumljive navedbe pritožnikov, da sta zaslužna za ta postopek oz. da jima pripada več, kot bi jima šlo po zakonitem dedovanju. Zakon o dedovanju (ZD) je več kot jasen in razumljiv, da bi bili dediči poklicani k dedovanju tudi, če v postopku denacionalizacije sploh ne bi sodelovali. Ravnanje pritožnikov je usmerjeno predvsem preprečitev pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Predlagajo potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnika prvostopenjskemu sodišču očitata, da je preuranjeno odločilo, saj je S. o. d. zoper delno odločbo U. e. C., šifra ... z dne 3. 8. 2005 (priloga ...) v zvezi z odločbo M. za o. in p. št. ... z dne 7. 4. 2006 (priloga ...) sprožila upravni spor, kot je to razvidno iz dopisa UE C. št. ... z dne 18. 10. 2006 (priloga ...). O tem sta pritožnika navajala že v vlogah z dne 28. 9. 2006 in 12. 10. 2006, ki ju je sodišče prve stopnje prejelo pred izdajo izpodbijanega sklepa. Zakon o denacionalizaciji (ZDen) v II. odst. 78. čl. določa, da pokojnikova zapuščina, o kateri se odloča v denacionalizacijskem postopku, preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Sprožitev upravnega spora preprečuje nastanek pravnomočnosti upravne odločbe, saj po I. odst. 225. čl. Zakona o upravnem postopku (ZUP) postane pravnomočna šele odločba, ki se ne more več izpodbijati v upravnem sporu ali v drugem sodnem postopku. Tudi krog dedičev denacionaliziranega premoženja se presoja po dnevu pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, saj pred tem dnem namreč še ni predmeta dedovanja – denacionaliziranega premoženja. Glede na to da iz dokazov v spisu izhaja, da je bil upravni spor zoper odločbo o denacionalizaciji sprožen, je to torej ovira za pravnomočnost predmetne upravne odločitve, zato je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in je o zadevi odločilo preuranjeno. Tako bo v zadevi potrebno počakati na zaključek sodnega postopka pred upravnim sodiščem in nato ponovno izvesti zapuščinsko obravnavo.

Pritožnika prvostopenjskemu sodišču očitata tudi, da ju ni vabilo na zapuščinsko obravnavo. Sodišče druge stopnje po pregledu spisa ugotavlja, da iz odredbe z dne 26. 7. 2006 (list. št. ...) ni razvidno, da bi bila pritožnika na zapuščinsko obravnavo vabljena, saj je sodišče vabilo le dediče, navedene v predlogu za uvedbo dedovanja po pokojni z dne 6. 7. 2006 pod točko 1/1-3 (I. Š., A. N. in P. K.), dediča pod točko 2/1 (nečak R. J.) in še N. I. in N. I. V spisu ni vročilnic, iz katerih bi bila razvidna vročitev vabila pritožnikom na zapuščinsko obravnavo dne 7. 9. 2006. Tudi iz samega zapisnika z dne 7. 9. 2006 (list. št. ...) izhaja ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da „so pristopili vsi vabljeni, razen I. Š. /.../ in N. I. /.../“. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče ni vabilo pritožnikov na zapuščinsko obravnavo in je s tem zagrešilo očitano kršitev postopka iz 8. točke II. odst. 339. čl. ZPP v zv. s 163. čl. ZD, zato je potrebno izpodbijani sklep razveljaviti tudi iz tega razloga. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo na novo zapuščinsko obravnavo vabiti vse dediče.

Poleg bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke II. odst. 339. čl. ZPP sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti pazi tudi na pravilno uporabo materialnega prava (II. odst. 350. čl. ZPP v zv. s 163. čl. ZD). Ob uradnem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede vprašanja vstopne pravice. ZD v 12. čl. določa, da del zapuščine, ki bi šel prej umrlemu, če bi preživel zapustnika, dedujejo njegovi otroci, zapustnikovi vnuki, po enakih delih; če pa umre kateri od vnukov pred zapustnikom, dedujejo delež, ki bi šel njemu, če bi bil živ ob zapustnikovi smrti, njegovi otroci, zapustnikovi pravnuki, po enakih delih in tako naprej po vrsti, dokler je kaj zapustnikovih potomcev. Glede na to je potrebno ugotoviti, da pridejo v poštev v konkretnem primeru le potomci po pok. A. F., kar pomeni njeni otroci, vnuki, pravnuki ali drugi potomci, pri čemer bližji potomec izključi iz dedovanja po stopnji sorodstva bolj oddaljenega potomca. Dedovanje na podlagi vstopne pravice ne pride v poštev, če od dedovanja odpadli dedič nima potomcev in v takem primeru nastopi prirast (akrescenca, ius accrescendi); dedni delež odpadlega dediča pripade sodedičem v razmerju njihovih dednih deležev. Iz sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Celju opr. št. D 396/98 z dne 19. 6. 1998 (priloga ...) izhaja, da pokojni H. Č., vnuk pok. A. F., ni imel potomcev, saj so pri dedovanju prišli v poštev dediči II. dednega reda. Zato predstavlja razglasitev I. in I. N. za dediča po pok. A. F. na podlagi vstopne pravice po pok. H. Č. zmotno uporabo 12. čl. ZD, kar bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati v novem postopku.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, kar na podlagi 355. čl. v zv. s 3. točko 365. čl. in 366. čl. ZPP v zv. s 163. čl. ZD terja razveljavitev izpodbijanega sklepa in njegovo vrnitev sodišču prve stopnje v novo odločanje, pri čemer bo moralo sodišče prve stopnje na podlagi I. odst. 362. v zv. s 366. čl. ZPP in 163. čl. ZD upoštevati vse zgoraj obrazloženo.

Pravdne stranke stroškov v zvezi s pritožbo nista priglasili, zato o tem sodišče druge stopnje ni odločalo.