VSL sklep I Cp 113/2008

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je lastnoročna oporoka, ki jo je dne 22.4.2002 napisal pokojni J.P., neveljavna. Toženi stranki je bilo naloženo, da je dolžna povrniti tožeči stranki 2.128,28 EUR pravdnih stroškov.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v 1. odstavku 338. člena ZPP v kateri predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Bistvo pritožbenih navedb je, da je tožena stranka predlagala dopolnitev izvedeniških mnenj, sodišče prve stopnje pa njenemu predlogu ni ugodilo. Toženi stranki tako ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, kar je bistvena kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je tožena stranka izvedeniški mnenji dobila in nanju v postavljenem roku 15 dni ni ugovarjala. Pripombe, dane na naroku dne 1.10.2007, so bile zato prepozne.

Pritožba je utemeljena.

Tožena stranka je obe izvedeniški mnenji prejela s pozivom, da nanju da pripombe v roku 15 dni, sicer bo sodišče štelo, da pripomb nima. V postavljenem roku tožena stranka pripomb na izvedeniški mnenji ni dala, jih je pa dala na glavni obravnavi dne 1.10.2007. Stališče pritožbenega sodišča je, da pripombe tožene stranke na izvedeniški mnenji niso bile prepozne in da bi se sodišče prve stopnje do teh pripomb moralo opredeliti. Pripombe na izvedeniško mnenje niso dokazni predlog. Stranke jih zato lahko dajejo do konca postopka. Če sodišče stranki postavi rok za pripombe in stranka tega roka ne upošteva, ima to lahko stroškovne posledice, stranka pa zaradi tega ne izgubi pravice do dajanja pripomb na izvedeniško mnenje. V izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj pripomb tožene stranke na izvedeniško mnenje ni upoštevalo. S tem je toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar je bistvena kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožbi je bilo zato ugoditi, sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP).

Pripomba tožene stranke, da naj izvedenka psihiatrične stroke dopolni svoje izvedeniško mnenje s pribavo in oceno zdravstvene dokumentacije oporočitelja za čas od 23.1.2002 do 5.6.2002, je vsebinsko utemeljena, glede na to, da je bila sporna oporoka napravljena 22.4.2002, torej v tem vmesnem obdobju. Iz zdravstvenih podatkov za dne 23.1.2002 sledi, da je bil oporočitelj tega dne spontan in sposoben za bolj urejen pogovor, upad spoznavnih sposobnosti je bil še prisoten, vendar manj kot ob sprejemu dne 10.12.2001. Iz izpovedi priče B.H. izhaja, da je oporoko napisal sam oporočitelj, da mu jo ni nihče narekoval. Priča je nadalje še izpovedala, da se je z oporočiteljem pogovarjala o njegovem zdravju in o vsakdanjih rečeh, da se ni zgodilo, da oporočitelj ne bi ravnal v skladu z njenimi navodili, da pa je bil včasih nekoliko zgubljen. Iz teh podatkov sledi dvom v zaključek, da oporočitelj v času naprave oporoke ni imel razsodnosti (volje in razuma), potrebne za napravo oporoke. Razsodnost, ki se zahteva za oporočno sposobnost, se ocenjuje z blažjimi merili, kot razsodnost, ki je potrebna za poslovno sposobnost. Razlog je v tem, da se oporoka šteje za manj zahteven pravni posel, ker oporočitelj z oporoko ne more ogroziti svojih življenjskih interesov in interesov pravnega prometa.