VSC sklep Cp 38/2007

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ ter skladno s tako odločitvijo odločilo, da po 1. odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

Zoper sodbo se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Skladno z določbo 2. odstavka 445. člena ZKP je bil spis pred sejo pritožbenega senata poslan višjemu državnemu tožilcu, ki predloga v zvezi s pritožbo ni podal.

Pritožba je utemeljena.

Po pregledu kazenske zadeve in preizkusu izpodbijane sodbe v smeri pritožbenih navedb glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je sodišče druge stopnje ugotovilo, da državna tožilka utemeljeno napada zaključek sodišča prve stopnje o nedokazanosti obdolžencu očitanega kaznivega dejanja že po objektivni plati. Ta je v izpodbijani sodbi oprt na zagovor obdolženca, v katerem je očitano kaznivo dejanje zanikal in na ugotovitev, da se sama oškodovanka na glavni obravnavi ni mogla izjasniti kakšne grožnje, naj bi ji obdolženec v obravnavanem telefonskem pogovoru konkretno izrekel, o njihovi vsebini pa ni vedel povedati nič tudi kot priča zaslišani sodelavec oškodovanke R. A..

Državna tožilka v zvezi s sprejeto oceno izpovedbe oškodovanke utemeljeno izpostavlja, da je bila oškodovanka prvič v predmetnem postopku zaslišana na glavni obravnavi dne 7.11.2006 o okoliščinah obravnavanega telefonskega klica obdolženca dne 27.9.2005. Kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi, je že na začetku pričevanja povedala, da je glede obravnavanega telefonskega klica že pozabila, kaj vse je že takrat bilo, saj je bilo več takih dogodkov. Iz dosedanjih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta obdolženec in oškodovanka bivša zunajzakonska partnerja, da je njuna skupnost razpadla januarja 2005, da med njima obstajajo nerešena civilnopravna razmerja in da je obdolženec tako, kot že večkrat, tudi obravnavanega dne po mobilnem telefonu poklical oškodovanko v službo, kar je potrdil tudi priča R. A.. S tem v zvezi državna tožilka utemeljeno opozarja na izpovedbo oškodovanke na glavni obravnavi, ko je zatrjevala, da jo je obdolženec po razpadu njune zunajzakonske zveze neštetokrat klical na mobilni telefon kot tudi na stacionarni telefon v službo, jo zmerjal, ji grozil in jo dvakrat tudi pretepel, da je trikrat zamenjala številko mobilnega telefona, da se v službi na njegove telefonske klice, če je bilo le možno ni več oglašala sama, temveč njeni sodelavci in da se je po pogovorih od strahu tresla, ker se je počutila ogroženo in ni upala sama ven iz prostorov niti na malico, kot tudi na ravnanje oškodovanke, ko je že takoj dne 27.9.2005 ob 15.30 uri na Policijski postaji Š. p. J. podala predlog za pregon obdolženca zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ. Oškodovankino izpovedbo o tem, da je zamenjala številko mobilnega telefona, da jo je obdolženec večkrat klical v službo in da je sodelavce prosila naj se oglašajo namesto nje, je potrdil njen sodelavec R. A.. Ta je ocenil, da se je oškodovanka obdolženca bala v zvezi s tem, ko jim je povedala, da jo nadleguje in ji govori, da ji bo nekaj slabega naredil, opisal pa je tudi, da se je v službi zaradi tega tudi jokala in da v dveh primerih, ko jo je obdolženec čakal zunaj, ni upala niti na malico.

Sodišče druge stopnje se glede na taki izpovedbi oškodovanke in njenega sodelavca v celoti pridružuje mnenju državne tožilke, da bi moralo sodišče prve stopnje za popolno razjasnitev dejanskega stanja oškodovanki predočiti zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon, da bi se lahko izjasnila o resničnosti v njem vsebovanih navedb. Ker tega ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Poleg tega pa je sodišče prve stopnje tudi preuranjeno zaključilo, da s spisovnim gradivom ni potrjeno zatrjevanje oškodovanke, da naj bi jo obdolženec po razpadu zunajzakonske zveze dvakrat pretepel. Pri taki oceni ni upoštevalo, da je oškodovanka povedala, da je obdolženca prijavila policiji in da so zaradi tega tekli postopki v Š. p. J., pri čemer pa ne ve ali pred sodiščem ali sodniku za prekrške. Iz seznama vodenih postopkov o prekršku prvostopenjskega sodišča na listni št. 18 spisa namreč izhaja, da so pri prvostopenjskem sodišču odprti trije postopki o prekršku zoper obdolženca zaradi prekrškov po Zakonu o javnem redu in miru, pri čemer je v enem že bila dne 5.7.2006 izrečena sodba o prekršku. Zato bi že s preveritvijo teh podatkov, zlahka kontrolno preverilo izpovedbo oškodovanke.

Dokazna ocena sodišča prve stopnje o pomanjkanju dokazov, da naj bi obdolženec oškodovanki grozil na v obtožbi zatrjevan način, zaradi česar se sodišče prve stopnje tudi ni ukvarjalo s subjektivno platjo obdolžencu očitanega kaznivega dejanja in presojalo resnosti groženj, je zato tudi po oceni sodišča druge stopnje najmanj kar je, preuranjena. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi okrožne državne tožilke ugodilo in je izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje že izvedeni dokazni postopek dopolniti v nakazanih smereh in zatem ponovno odločiti ali je obdolžencu očitano kaznivo dejanje v resnici dokazano ali ne.