VSK sklep I Cp 558/2006

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za izvršitev začasne odredbe s postavitvijo izvršitelja. V obrazložitvi je pojasnilo, da je tako odločilo, ker je pri izdaji začasne odredbe v celoti sledilo predlogu tožeče stranke, ki pa za opravo nadomestnega dejanja ni predlagala izvršitelja, pač pa je predlagala, da v primeru nespoštovanja začasne odredbe sodišča, dejanje opravi sama, pri čemer izdana začasna odredba glasi na odstranitev postavljenega četrtega cvetličnega korita na severovzhodnem delu parcele št. 1954 k.o. T., medtem ko je v zahtevi za izvršitev začasne odredbe s pomočjo sodnega izvršitelja (na list. št. 43 spisa), ki jo je tožeča stranka vložila dne 21.3.2006, tožeča stranka predlagala postavitev sodnega izvršitelja, ki naj opravi neposredna dejanja izvršbe za odstranitev dela zidu na mestu četrtega korita, pri čemer je že v prejšnji vlogi (na list. št. 40 spisa z dne 13.3.2006) tožeča stranka sodišču sporočila, da je tožena stranka četrto cvetlično korito odstranila prostovoljno, dne 28.2.2006, na njegovem mestu ter na mestu ostalih treh korit pa postavila betonski zid v obliki pravega kota, segajoč od vogala toženčeve hiše do mesta, na katerem je nekoč stalo četrto cvetlično korito in ta zid v širino meri približno 15 cm, v višino 50 cm in v dolžino na spornem mestu približno 2,5 do 3 m. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se izdana začasna odredba glasi zgolj na odstranitev četrtega korita in ne zapoveduje prepovedi nadaljnjega motenja posesti ter, da se zadnje motenje posesti s postavitvijo zidu v bistvu razlikuje od prejšnjega motenja s postavitvijo četrtega cvetličnega korita v smislu določbe 229. člena ZIZ, zaradi česar se veljavnost začasne odredbe na ta zid ne more razširiti, je zahtevo tožeče stranke za postavitev izvršitelja, zavrnilo.

Zoper tak sklep je tožeča stranka s pomočjo pooblaščenca vložila pritožbo in uveljavljala vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z določbo 363. člena istega zakona ter v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Navaja, da je sodišče pomanjkljivo navedlo vsebino treh njegovih vlog, ki jih je poslal v zvezi z izvršitvijo začasne odredbe, zaradi česar je bilo napačno ugotovljeno dejansko stanje. V zahtevi z dne 23.11.2005 (stran 23 spisa) je res navedel, da je po izdaji začasne odredbe tožena stranka sama odstranila četrto korito, vendar je že v naslednji vlogi - zahtevi z dne 13.3.2006 (stran 40 spisa) navedel, da je tožena stranka ponovno postavila četrto korito tako, da ga je zabetonirala. Na podlagi motenjskega sklepa, kjer je bil zavrnjen ugovor toženca zoper začasno odredbo, je tožnik na podlagi začasne odredbe sam odstranil zabetonirano četrto korito dne 28.2.2006 in je od tega dne dalje do 11.3.2006 pritožnik tudi nemoteno uporabljal pot, vendar s strahom, da bo napaden, kot je bila napadena njegova hči 1.3.2006, dne 11.3.2006 pa je toženec uresničil grožnjo in zabetoniral zid. Prav zaradi slednjega je pritožnik predlagal, da mu sodišče nudi asistenco preko policije pri odstranitvi zidu na mestu četrtega korita, tako da bo sproščen uvoz na sporno pot z osebnimi vozili, podrejeno pa je predlagal, da sodišče izda začasno odredbo za odstranitev betonskega zidu namesto četrtega korita, katero pa izvrši tožnik ob asistenci policije. Glede na dopis sodišča z dne 21.3.2006 pa je pritožnik predlagal na podlagi 2. odstavka 44.a člena ZIZ, da sodišče s posebnim sklepom postavi sodnega izvršitelja, ki naj izvrši začasno odredbo tako, da bo določil datum in uro odstranitve dela zidu na mestu četrtega korita, pri čemer bo samo odstranitev izvedel pritožnik, sodni izvršitelj pa bo zaprosil za policijsko intervencijo. Zid je res daljši in sega do vogala hiše, kjer ni bilo korita, vendar pritožnik zahteva postavitev izvršitelja za odstranitev kamnitega zidu le na mestu, kjer je prej stalo četrto korito, ne pa tudi zidu do vogala hiše. Pritožnik se ne strinja z razlogi v izpodbijanem sklepu, ki so botrovali zavrnitvi njegove zahteve za izvršitev začasne odredbe s postavitvijo izvršitelja in so v tem, da pri postavitvi četrtega korita in pri kasnejši postavitvi zidu na to mesto ne gre za isto motilno dejanje in ker začasna odredba ne meri na prepoved nadaljnjega motenja posesti. Začasna odredba se res glasi na četrto korito in ni jasno, zakaj bi se glasila tudi na prepoved nadaljnjega motenja, saj začasna odredba velja le do pravnomočnosti motenjske pravde, kjer pa se zahtevek glasi tudi na prepoved nadaljnjega motenja s takimi in podobnimi dejanji. Graja pa še presojo sodišča prve stopnje, ki je podrejen zahtevek, s katerim je predlagal izdajo začasne odredbe za odstranitev betonskega zidu na mestu četrtega korita, postavljen v vlogi z dne 13.3.2006 (na list. št. 40 spisa), štelo le kot vztrajanje tožeče stranke pri zahtevi za odreditev pomoči policije pri izvrševanju že izdane začasne odredbe in ne kot predlog za izdajo začasno odredbe, čeprav je podrejeni zahtevek specificiran in postavljen podrejeno, torej zato, da se mu ugodi, če sodišče ne bi izvršilo izdane začasne odredbe, ki meri na odstranitev betonskega zidu na mestu četrtega korita, kar izvrši tožeča stranka v asistenci policije; taka začasna odredba pa je bila predlagana pred izdajo zahteve za postavitev sodnega izvršitelja. Pritožnik meni, da je taka napačna ugotovitev dejanskega stanja imela za posledico napačno uporabo materialnega prava glede novega motilnega dejanja, glede nepravnomočnega motenjskega sklepa in glede veljavnosti same začasne odredbe, ter da se napadeni sklep ne da preizkusiti, kajti sodišče je pri ugotavljanju istovetnosti začasne odredbe uporabilo priloženo fotografijo, iz nje celo povzelo meritve betonskega zidu, ob ocenjevanju podrejenega zahtevka pa je to fotografijo enostavno prezrlo in očitalo pritožniku opustitev konkretnih navedb in dokazov. Nazadnje pa pritožnik še sporoča, da dela zidu v višini četrtega korita sedaj ni več, ker ga je odstranil 24. in 25. 3.2006. Predlaga pa višjemu sodišču, da njegovi pritožbi ugodi, da napadeni sklep spremeni tako, da postavi sodnega izvršitelja za izvršitev začasne odredbe, podrejeno pa, da izda predlagano začasno odredbo s postavitvijo sodnega izvršitelja, zahteva pa tudi povračilo pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni verodostojno povzelo vsebine vlog, podanih v zvezi z izvršitvijo začasne odredbe, saj je sodišče na podlagi tožnikovih vlog, ki jih je prejelo 24.11.2006, 13.3.2006 in 21.3.2006, ugotovilo enak potek dogajanja po izdani začasni odredbi ter enaka dejstva, kot jih v obravnavani pritožbi zatrjuje tožeča stranka in ki so relevantna za odločitev o tožnikovem predlogu. Glede na ugotovljena dejstva pa je pravilno pravno presodilo, da predlogu tožeče stranke za izvršitev začasne odredbe s postavitvijo izvršitelja ni mogoče ugoditi. Tožeča stranka je predlog, naj sodišče v zadevi takoj postavi sodnega izvršitelja, ki bo opravil neposredna dejanja izvršbe zaradi izvršitve začasne odredbe podal šele v vlogi z dne 21.3.2006, potem ko ga je sodišče obvestilo, da pri izvrševanju začasne odredbe tožniku ne more zagotoviti pomoči policije, temveč je do takšne pomoči v skladu z 51. členom ZIZ upravičen samo izvršitelj, vendar pa je tak predlog podal v času, ko je pred tem z vlogo z dne 13.3.2006 in prejšnjo (na list. št. 40 in 23 spisa) sporočil sodišču, da je toženec že sam odstranil četrto korito, kar mu je sicer bilo naloženo z začasno odredbo, ter da je namesto njega, prav tako pa na mesto ostalih treh korit postavil betonski zid večjih dimenzij. Tak potek dogajanja izhaja tudi iz pritožbenih navedb, sodišče prve stopnje pa ga je pravilno povzelo iz pritožnikovih vlog in na takšno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo določila 229. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, 239. člena istega zakona ter 34. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ, pravilno zaključilo, da se obstoječe motilno dejanje, ki je v postavljenem betonskem zidu na mestu četrtega in ostalih korit ter postavljenega v obliki pravega kota, ki sega od vogala toženčeve hiše do mesta, na katerem je nekoč stalo četrto cvetlično korito, razlikuje od motilnega dejanja, zaradi katerega je bila izdana začasna odredba, ki pa je tudi po navedbah pritožnika že bila izvršena, saj tudi v pritožbi navaja, da je tožeča stranka dne 28.2.2006 sama odstranila zabetonirano četrto korito.

Tožeča stranka je prvo zahtevo za izvršitev začasne odredbe vložila že dne 24.11.2005, vendar v njej še ni zahtevala postavitve izvršitelja, temveč je zahtevala, da ji sodišče "s strani policije nudi zaščito na dan, ko bo odstranila četrto postavljeno korito, tako da bo lahko vozila do svoje hiše", ponovno je podala zahtevo za izvršitev začasne odredbe dne 13.3.2006, ko je tudi zahtevala še asistenco policije, vendar tokrat pri drugačnem izvršilnem dejanju - odstranitvi zidu na mestu četrtega korita, čeprav je v isti vlogi šele podrejeno predlagala izdajo začasne odredbe za odstranitev betonskega zidu na¸mestu četrtega korita; šele z vlogo z dne 21.3.2006 pa je predlagala izvršitev začasne odredbe s postavitvijo sodnega izvršitelja pri odstranitvi dela zidu na mestu četrtega korita, to pa potem, ko jo je sodišče poučilo, da mu sodišče kot stranki ne more zagotoviti pomoči policije oziroma, da policiji ne more odrediti, da nudi varstvo upniku, ker je do takšne pomoči na podlagi 51. člena ZIZ upravičen samo izvršitelj. Na podlagi pritožnikovih navedb v navedenih vlogah ni dvoma, da je izdana začasna odredba (ki meri na odstranitev četrtega betonskega korita na SV delu parcele 1954 k.o. T.) že bila izvršena, pravilno pa je tudi stališče sodišča prve stopnje, da predlogu tožeče stranke ni mogoče ugoditi tudi zato, ker začasna odredba ne zapoveduje prepovedi nadaljnjega motenja posesti in ker se zadnje motenje posesti s postavitvijo zidu v bistvu razlikuje od prejšnjega motilnega dejanja v smislu določbe 229. člena ZIZ, zaradi česar veljavnosti izdane začasne odredbe na ta zid ni mogoče razširiti. Razlogi, ki jih je v podporo zavrnitve predloga tožečih strank za izvršitev začasne odredbe s postavitvijo izvršitelja navedlo sodišče prve stopnje, so povsem na mestu. Vprašanje, ali je presoja sodišča prve stopnje, ki predloga tožeče stranke z dne 13.3.2006 (na list. št. 40 spisa) ni štelo kot predloga za izdajo začasne odredbe, ki je bil podan podrejeno, pravilna, pa ni pravno odločilno za odločitev v tej zadevi, ko se odloča o predlogu tožeče stranke za izvršitev že izdane začasne odredbe s postavitvijo izvršitelja. Če tožeča stranka meni, da je potrebno njegov podrejeno podani predlog za izdajo začasne odredbe za odstranitev betonskega zidu na mestu četrtega korita, drugače pravno vrednotiti, kot pa je to pojasnilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ko je to celotno vlogo tožnika skupaj z navedenim predlogom štelo le kot vztrajanje tožeče stranke pri zahtevi za odreditev pomoči policije pri izvrševanju že izdane začasne odredbe, bo moralo ustrezno zahtevo nasloviti na sodišče prve stopnje. Tudi drugačna pravna presoja navedene zahteve, v kateri določitev izvršitelja za opravo neposrednih dejanj izvršbe v smislu določbe 44.a člena ZIZ sploh ni predlagana, namreč ne more utemeljiti določitve izvršitelja za opravljanje neposrednih dejanj izvršbe po izdani začasni odredbi, glede katerih postavitev izvršitelja sploh ni bila predlagana, in katera so že izvršena. Izkaže se, da je odločitev sodišča prve stopnje, ko je zavrnilo predlog tožečih strank za izvršitev začasne odredbe s postavitvijo izvršitelja, pravilno. Ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti je bilo treba v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep. Zaradi neuspeha pritožbe bo moral pritožnik kriti sam svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP in 154. člen ZPP).