VSC sklep Kp 39/2000

Pritožba zasebne tožilke D. S. se z a v r n e kot neutemeljena.

Z v uvodu navedenim sklepom je predsednica senata okrožnega sodišča zavrgla zahtevo za varstvo zakonitosti zasebne tožilke D. S. kot nedovoljeno na podlagi II. odstavka 422. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ker smejo takšno zahtevo v skladu s I. odstavkom 421. člena ZKP vložiti le državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik, po obdolženčevi smrti pa v njegovo korist tudi osebe iz II. odstavka 367. člena ZKP. Zahteva je bila vložena zoper sklep Višjega sodišča v Celju, opr. št. Kp 282/99 z dne 9. 11. 1999. Proti temu sklepu se je pravočasno pritožila zasebna tožilka D.S., smiselno zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka s predlogom, da se o zadevi ponovno odloči. Pritožba ni utemeljena. Določilo I. odstavka 421. člena ZKP je bilo v izpodbijanem sklepu pravilno uporabljeno, saj zasebnemu tožilcu resnično ne pripada pravica do tega izrednega pravnega sredstva. Tudi na podlagi I. odstavka 63. člena ZKP te pravice ni mogoče pridobiti. I. odstavek 367. člena ZKP je v pritožbi napačno interpretiran, razen tega pa sodišče prve stopnje tega določila ni spregledalo. Zasebna tožilka je vendar že uporabila pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi kazenskega postopka, sicer sodišče druge stopnje sploh ne bi izdalo sklepa, ki se izpodbija z zahtevo za varstvo zakonitosti. Pravica do pritožbe pa ni enaka pravici do tega izrednega pravnega sredstva. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo določbe Zakona o kazenskem postopku.