VSL sklep II Cp 1097/2001

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi in se začasna odredba razveljavi, kolikor je bilo z njo dolžniku prepovedano razpolagati z nepremičninami vl. št. xxx k.o. Z. in vl. št. yyy k.o. P. nad 1/2 ter se v tem delu predlog za začasno odredbo zavrne. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o začasni odredbi, s katerim je isto sodišče dolžniku prepovedalo razpolagati z nepremičninami vl. št. xxx k.o. Z. in vl. št. yyy k.o. P. do konca pravdnega postopka zaradi ugotovitve obsega in deleža na skupnem premoženju strank ter odredilo zaznambo prepovedi v zemljiško knjigo. Proti takšnemu sklepu se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti razveljavi sklep o začasni odredbi, ali pa naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da razvezni postopek nima ničesar skupnega s predlagano začasno odredbo. Postopek za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II P 1126/99. Tožbeni zahtevek se nanaša le na objekte, stoječe na parcelah 56, 324 in 329 vl. št. xxx k.o. Z. in upnica zahteva ugotovitev solastnine do 1/2. Druge nepremičnine niso predmet tožbenega zahtevka. Dolžnik še pripominja, da je kmetija določena za zaščiteno kmetijo in tudi sicer razpolaganje z njo ni možno. Nadalje ni izkazana nevarnost, saj tožnik z ničemer ni ogrozil tožbenega zahtevka tožnice, ki se itak nanaša le na 1/2 samih objektov. Izvršena je tudi zaznamba spora. Pritožba je delno utemeljena. Sodišče druge stopnje sledi razlogom sodišča prve stopnje, da sta podana pogoja za izdajo začasne odredbe iz 1. in 2. odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98), vendar je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, kolikor je dolžniku prepovedalo razpolaganje z nepremičninami v celoti in ne le do ene polovice. Upnica je za verjetno izkazala, da ji pripada delež na nepremičninah, ki so v zemljiški knjigi vpisane kot izključna dolžnikova last, saj je premoženje, ki sta ga kot zakonca pridobila z delom v času trajanje zakonske zveze, na podlagi določbe 2. odstavka 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 14/89) njuno skupno premoženje. Na spornih zemljiščih sta skupaj gradila, kar je z navedbo, da je ves čas svojega poslovanja ves denar vlagal v izgradnjo hiše, delavnice in žage, v ugovoru potrdil tudi dolžnik. V skladu z zakonsko domnevo iz 1. odstavka 59. člena ZZZDR se šteje, da sta deleža zakoncev na tako pridobljenem (ustvarjenem) premoženju enaka (50:50), upnica pa ni navedla posebnih okoliščin, s katerimi bi izkazovala, da je k premoženju, za katerega je sicer verjetno izkazala, da je skupno, prispevala več kot dolžnik. Tako je tudi začasna odredba utemeljena le, kolikor se dolžniku z njo prepoveduje razpolaganje do 1/2 nepremičnin. Medtem nadaljnji pogoj za izdajo začasne odredbe ni nujno nevarnost, da bo upnikova terjatev onemogočena, za katero dolžnik meni, da ni verjetno izkazana. V 2. odstavku 272. člena ZIZ so predpostavke, ki morajo biti verjetno izkazane poleg obstoja terjatve, naštete alternativno in sodišče prve stopnje je obrazložilo, da dolžnik z izdajo začasne odredbe ne bi utrpel večje škode, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, kot bi lahko nastala upnici, če začasna odredba ne bi bila izdana, saj bi dolžnik (kot izključni zemljiškoknjižni lastnik) nepremičnine lahko odtujil; podan je torej pogoj iz tretje alinee navedenega člena. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa po očitni pomoti povzelo, da velja začasna odredba do konca razveznega postopka, in ne le, da velja do konca postopka zaradi ugotovitve obsega in deleža na skupnem premoženju. Vendar to na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ni moglo vplivati, saj je iz samega sklepa o začasni odredbi razvidno, da je bila le-ta pravilno dovoljena do konca postopka zaradi ugotovitve obsega in deleža na skupnem premoženju. Ostale pritožbene navedbe niti ne vsebujejo razlogov, ki se nanašajo na pravilnost izdane začasne odrebe, o čemer je odločalo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom. Dolžnik tako v pritožbi prvič navaja, da upnica ni vložila tožbe glede vseh nepremičnin, na katere se nanaša začasna odredba, oziroma da je tožbo vložila le glede objektov, ki stojijo na posameznih parcelah. To je lahko le razlog za prenehanje začasne odredbe na predlog v skladu s 1. odstavkom 278. člena ZIZ, ne pomeni pa, da ta ni bila pravilno izdana in da sodišče prve stopnje ni pravilno zavrnilo dolžnikovega ugovora glede na v njem uveljavljane razloge. Enako velja glede dolžnikovih navedb, da takšno zavarovanje ni več potrebno zaradi zaznambe spora. Zmotno je nadalje njegovo mnenje, da gre itak za zaščiteno kmetijo, s katero ni mogoče razpolagati. Razpolaganje z zaščitenimi kmetijami je z zakonom v resnici omejeno, vendar ni prepovedano, narava in smoter omejitev pa tudi nista takšna, da bi nadomestila zavarovanje, ki ga ima upnica na podlagi začasne odredbe. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep o ugovoru spremenilo, kot je razvidno iz izreka, v preostalem delu pa je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.