VSL sklep I Kp 733/2000

Pritožbi državne tožilke se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Okrožno državno tožilstvo iz Ljubljane je dne 8.11.1999 zahtevalo opravo preiskave zoper obdolženega I. Š. zaradi dveh kaznivih dejanj po členu 137/II in I KZ in zoper obdolženega Ž. S. zaradi kaznivega dejanja ropa po členu 213/I KZ v zvezi s členom 24. KZ, katera naj bi obdolženca na škodo istih oškodovancev (D. K. in A. K.) storila dne 22.5.1998 ob 6 uri v parku X. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje, na podlagi določbe člena 169/VII ZKP, zavrnilo zahtevo za preiskavo zoper obdolženega Ž. S.. Zoper sklep se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (pritožbeni razlog iz 3. točke 370. člena ZKP) pritožila državna tožilka ter predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zoper obdolženega Ž. S. uvede preiskavo zaradi kaznivega dejanja ropa po členu 213/I KZ. Višja državna tožilka iz Ljubljane A. Š. je v svojem pismenem mnenju, podanem skladno z določbo drugega odstavka 377. člena ZKP, predlagala ugoditev pritožbi. Pritožba je utemeljena. Utemeljeno državna tožilka v pritožbi navaja, da je zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za preiskavo, vsaj preuranjen, če ne tudi zmoten. Po določbi 167. člena ZKP se preiskava začne zoper določeno osebo, če je podan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje. Iz kazenski ovadbi priloženih listin (zapisnika o sprejemu ustne kazenske ovadbe oškodovanca D. K., navedb v zapisniku o sprejemu ustne kazenske ovadbe oškodovanca A. K. in iz uradnega zaznamka o razgovoru z B. N.) izhaja, da naj bi obdolženec od oškodovanca zahteval uro, ki jo je le ta imel na roki. Ker pa mu je oškodovanec ni hotel izročiti, ga je obdolženec začel udarjati po telesu, nato pa ga je s čelom udaril v nos in vrgel po tleh, zatem pa mu z roke snel uro znamke Casio. Ker iz navedenega izhaja, da naj bi obdolženec zoper oškodovanca uporabil silo in mu zatem proti njegovi volji iz roke snel uro, je pritrditi navedbam državne tožilke v pritožbi, da je iz razlogov izpodbijanega sklepa izhajajoč zaključek sodišča prve stopnje, da ni podan utemeljen sum, da naj bi obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje ropa, preuranjen. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na zagovor obdolženca, ki v zagovoru zanika, da bi imel namen si oškodovančevo uro prilastiti, pri tem pa se do kazenski ovadbi priloženega gradiva, ni opredelilo. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi državne tožilke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretji odstavek 402. člena ZKP). Ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ugotavlja tudi, da je sklep pomanjkljiv in ni v skladu z določbo prvega odstavka 169. člena ZKP. Iz izreka sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za preiskavo zoper obdolženega Ž. S., namreč ne izhaja niti opis, niti zakonska označba obdolžencu očitanega kaznivega dejanja (opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ropa pa ne izhaja niti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa). Enako kot sklep o preiskavi, mora tudi izrek sklepa o zavrnitvi zahteve za preiskavo, obsegati vse podatke iz tretjega odstavka 168. člena ZKP - to je osebo, zoper katero se zahteva preiskava, opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja in zakonsko označbo kaznivega dejanja. Ker tega izpodbijani sklep nima je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki pa s pritožbo državne tožilke ni bila uveljavljana.