VSL sklep II Cpg 228/2000

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, opr. št. Ig ...z dne 2.4.1999, zavrže.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog pritožnika za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, opr. št. Ig ... z dne 2.4.1999. V pravočasni pritožbi je pritožnik navedel, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni videti razlogov za zavrnitev predloga.

Pritožnik domneva, da je sodišče prve stopnje spregledalo prave podatke o dolžniku in da je namesto dejanskega dolžnika ... d.o.o. v stečaju navedlo pritožnika. Pritožnik pa upniku ničesar ne dolguje, saj z njim nikoli ni imel poslovnih odnosov. Zmota je (očitno) nastala, ker je bil pritožnik do nedavna na istem naslovu kot dolžnik.

Pritožba je utemeljena.

S sklepom o izvršbi (redna št. 4) je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo naj poravna upnikovo terjatev (1. tč. izreka) ter dovolilo izvršbo (2. tč. izreka). Upnik in dolžnik, tj. stranki (prim. 4. tč.

16člena ZIZ), po tem sklepu pa sta (skladno s predlogom za izvršbo) ...., in ". d.o.o.", Ljubljana - Črnuče, ... (prim. 2. in 3. tč. 16. člena ZIZ). Sicer pa tudi sam pritožnik zatrjuje, da on ni dolžnik.

Ker se sklep o izvršbi, s katerim je bila izvršba dovoljena, vroči strankama (1. odst. 45. člena ZIZ) in v konkretnem primeru tudi organizaciji za plačilni promet (2. odst. 45. člena ZIZ), vendar slednji ne kot stranki v izvršilnem postopku, imata samo stranki možnost, da s pravočasno vložitvijo pravnega sredstva (1. in 2. odst.

9člena ZIZ) preprečita nastop pravnomočnosti. Ob nastopu pravnomočnosti namreč tim. subjektivne meje pravnomočnosti zajamejo le stranki iz sklepa o izvršbi (prim. 2. odst. 320. člena ZPP/99 v zvezi s 332. členom ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato lahko zahtevek na razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, s katerim oporekata (samo) nastopu pravnomočnosti, uveljavljata le stranki, tj.

osebi, ki ju pravnomočnost zajema.

Pritožnik ni stranka v tem izvršilnem postopku, zato pravnega interesa za postavljeni zahtevek nima. Če bi pritožnik želel uveljaviti pravne posledice (zatrjevanega) neupravičenega odvzema denarja z njegovega žiro računa, bi pač moral izbrati drug (ustrezen) pravovarstveni zahtevek.

Zaradi pomanjkanja pravnega interesa, ki je tudi v izvršilnem postopku splošna procesna predpostavka, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka, je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se pritožnikov predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti zavrže (3. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).