VSL sklep I Cp 2034/99

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se dolžniku prepove odtujiti in obremeniti zemljišče parc. št. 8, vpisane pri vl.št. 189 k.o. ... ter da se ta prepoved zaznamuje v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani.

Ta prepoved naj bi veljala do pravnomočne razsoje pravde v tej zadevi.

Proti sklepu se je upnica pravočasno pritožila. Navaja, da uveljavlja kršitve procesnih določb in sodnega reda. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje oziroma podrejeno samo meritorno odloči o predlogu za izdajo začasne odredbe. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je 1.2.1999 na vložišču Okrajnega sodišča v Ljubljani vložila predlog za izdajo začasne odredbe. Predlog je bil zaradi nujnosti zadeve še dodatno označen kot zelo nujen in rdeče poudarjen. Na podlagi takega predloga bi moralo sodišče takoj plombirati predmetni vložek, na katerega se je predlog nanašal, kot je tudi običajna praksa sodišča in šele nato poslati predlog v reševanje pristojnemu izvršilnemu oddelku. Sodišče te svoje dolžnosti ni opravilo, temveč je predlog direktno poslalo v reševanje izvršilnemu oddelku, ki ga je vrnilo v plombiranje na zemljiško knjigo šele kasneje. V vmesnem obdobju pa je nasprotna stranka oziroma kupec zemljišča vložil pri isti vložni številki predlog za vpis lastninske pravice na njegovo ime in tako prehitel predlagateljico. Slednja je sodišču že predlagala ureditev vpisa došlih sodnih pisanj, vendar sodišče predlogu očitno ni sledilo in je izdalo izpodbijani zavrnilni sklep.

Ker je med predlagateljico in kupcem nepremičnine v teku pravda na ugotovitev lastninske pravice in ugotovitev ničnosti kupne pogodbe, je za predlagateljico bistvenega pomena, da ne pride do vpisa lastninske pravice na drugo fizično osebo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je, glede na vsebino predloga o katerem je odločalo, povzelo poimenovanje strank sodišča prve stopnje in A. štelo za upnico, B. pa za dolžnika.

Upnica v pritožbi smiselno zatrjuje obstoj bistvene kršitve določb postopka iz 1. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 63. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) in 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) ter 15. čl. ZIZ. Zatrjuje namreč, da je bila prekršena določba 1. odst. 46. čl. ZZK, ki predpisuje vrstni red vpisa v zemljiški knjigi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta določba v obravnavani zadevi ni bila prekršena. V 3. odst. 75. čl. ZZK je namreč predpisano, da mora biti vloga za vpis v zemljiško knjigo izrecno označena kot zemljiškoknjižna vloga, sicer nima zagotovljenega vrstnega reda po 46. čl. tega zakona. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upničin predlog za izdajo začasne odredbe ni bil označen kot zemljiškoknjižna vloga, zato nima zagotovljenega vrstnega reda po 46. čl. istega zakona. Zatrjevana kršitev določb postopka torej ni bila storjena. Predlagateljica s pritožbo ne izpodbija pravilnosti sprejete odločitve. Pritožbeno sodišče je zato opravilo preizkus na podlagi 2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl.

Zakona o izvršilnem postopku (ZIZ) in ugotovilo, da v postopku ni bila storjena nobena od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Pri zavrnitvi predlagane začasne odredbe je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, saj drži ugotovitev izpodbijanega sklepa, da prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine ni mogoča zoper tistega, ki ni več lastnik nepremičnine (1. odst. 272. čl. ZIZ).

Pritožbeno sodišče je po navedenem in na podlagi določbe 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.