46. člen ZZK

Če sodišče po uradni dolžnosti dovoli vknjižbo lastninske pravice na dediče na podlagi sklepa o dedovanju, hkrati po uradni dolžnosti dovoli izbris vknjižene prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v breme zapustnika.

Procesna ovira za odločanje o kasnejšem predlogu (za vpis lastninske pravice) je odpadla s trenutkom, ko je zemljiškoknjižno sodišče odločilo o prejšnjem predlogu in njegovo zavrnitev tudi zaznamovalo v zemljiški knjigi, torej še pred pravnomočnostjo sklepa o prvem zemljiškoknjižnem predlogu.

Zemljiškoknjižno sodišče je dne 14.4.1999 na podlagi Pogodbe o uskladitvi zemljiškokjižnega stanja z dejanskim, dovolilo vknjižbo lastninske pravice na predlagatelja postopka, predlog za vpis pri parcelah pa zavrnilo. S štirimi posameznimi sklepi pa je pri zadnje navedenih štirih parcelah dovolilo vpis lastninske pravice. Tudi vsi navedeni so imeli z Občino A. sklenjene pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, le da s kasnejšim datumom. V trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče odločalo o predlaganem vpisu predlagatelja glede na dosedanje spisovne podatke ni bilo takšnih ovir za vpis pri vseh šestih parcelah, saj so kupci stanovanj svoje predloge za vpis vložili po 14.4.1999. Pritožba utemeljeno opozarja na kršitev vrstnega reda vpisa, saj je zemljiška knjiga že izvršila vpis lastninske pravice na prej navedene osebe kljub temu, da so njihovi predlogi v zemljiško knjigo prispeli več mesecev za predlogom in da so bili tudi sklepi o vpisu izdani kasneje. Ker pa so bili vpisi na osebe, ki so vložile svoje zemljiškoknjižne predloge kasneje, že izvšeni, nastalega zapleta, ki ga je povzročilo prvostopenjsko sodišče, ni mogoče rešiti drugače kot s tem, da predla

Notarski zapis o sklenitvi sporazuma o zavarovanju terjatve je namreč smo podlaga za izdajo sklepa o zavarovanju po prvem odstavku 251. člena ZIZ, ne pa neposredna podlaga za izdajo zemljiškoknjižnega sklepa. V kolikor želi upnik doseči tudi vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi sporazuma, bo moral to predlagati z zemljiškoknjižnim predlogom pri pristojnem sodišču, saj izvršilno sodišče ni pristojno odločati v zemljiškoknjižnih zadevah.

S predhodno odredbo s predznabmo zastane pravice na dolžnikovi nepremičnini se zavaruje bodoča izterjava denarne terjatve, dokazne s kvalificirano javno listno, na podlagi katere je še ni mogoče zahtevati (prisilne izvršbe prvi odstavek 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju). Od vknjižbe zastavne pravice se predznamba zastavne pravice razlikuje po tem, da učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči. V takšnem primeru predznamba učinkuje kot vknjižba že od trenutka vložitve predloga za predznambo (določbi 25. in 46. člena Zakona o zemljiški knjigi). Upnik ima v postopku prisilne poravnave položaj ločitvenega upnika, če je pred začetkom postopka prisilne poravnave pridobil pravico, na podlagi katere ima pravico do plačila svoje terjatve iz določenega dolžnikovega premoženja pred poplačilom drugih upnikov. Ena izmed ločitvenih pravic je tudi zastavna pravica. Upnica je z opravičbo predznambe zastavne pravice več kot dva meseca pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave v razmerju do doložnice pridobila zastavno (to je ločitvenoI) pravico, na katero potrjena prisilna poravana nad dolžnico nima nobenega pravnega učinka (drugi odstavek 60. člena

Načelo o vrstnem redu vpisa bi iz 46. čl. Zakona o zemljiški knjigi prišlo v poštev samo pod pogojem, če bi bili obe vlogi označeni kot zemljiškoknjižni. V tem primeru bi moralo sodišče dati prednost pritožnikovi vlogi, tako pri odločanju o vpisu kakor pri izvršitvi vpisa. V sporni zadevi pa predlog za izvršbo z dne 21.8.1997 ni bil označen kot zemljiškoknjižna vloga, kar napotuje na uporabo 3. odst. 75. čl. ZZK, ki določa, da vloga, ki ni izrecno označena kot zemljiškoknjižna, nima zagotovljenega vrstnega reda po 46. čl. ZZK.

Upnik s samo predznambo še ne pridobi ločitvene pravice, prav njena visečnost pa je razlog za to, da se zavarovanje ob začetku postopka prisilne poravnave prekine, saj bi upnik sicer lahko zaradi dolžnikovih razpolaganj neutemeljeno pridobil privilegiran položaj v razmerju do ostalih upnikov. Prekinitev ne velja za terjatve, ki so privilegirane po zakonu.

V skladu z 2. odst. 86. čl. ZZK lahko v primerih, ki jih določa zakon (izdaja začasne odredbe) odloča o vpisu v zemljiško knjigo drugo (pravdno ali izvršilno sodišče) in ne zemljiškoknjižno sodišče. Obstoj z zakonom predpisanih pogojev za dovolitev vpisa mora ugotoviti tisto sodišče, ki vpis dovoli (pravdno ali izvršilno). Zemljiškoknjižno sodišče obstoja teh pogojev ne ugotavlja znova. Odloči le o izvršitvi že dovoljenega vpisa. Pri tem pa je dolžno preizkusiti, ali je vpis mogoč z ozirom na zemljiškoknjižno stanje.

Vloga za vpis v zemljiško knjigo mora biti izrecno označena kot zemljiškoknjižna vloga, sicer nima zagotovljenega vrstnega reda po 46. členu ZZK. Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin ni mogoča zoper tistega, ki ni več lastnik nepremičnine.

Zaznamba sklepa o izvršbi in s tem sama izvršba je odvisna od odločitve zemljiškoknjižnega sodišča o prej vloženem predlogu, med tem ko zemljiškoknjižni predlog sam po sebi ni ovira za izdajo sklepa o izvršbi, saj še ni gotovo, ali bo na njegovi podlagi do vpisa v zemljiško knjigo in s tem do spremembe lastninske pravice res prišlo. Dolžničin ugovor, da ni več lastnica nepremičnin, na katere je sodišče dovolilo izvršbo, ker je te prodala in je vložen zemljiškoknjižni predlog za vpis spremembe lastništva, zato ni utemeljen.

Če predlagatelj predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je neprava zemljiškoknjižna vloga, izrecno označi kot zemljiškoknjižno vlogo, jo mora zemljiškoknjižno sodišče vpisati v Dn vpisnik v vrstnem redu že v trenutku, ko takšen predlog prispe na sodišče, in ne šele takrat, ko pristojni sodni oddelek odloči o predlogu (46. čl. ZZK v zv. s 3. odst. 75. čl. ZZK).

Pravno pravilo 7. člena zakona o zemljiških knjigah iz leta 1930 je enako kot sedaj veljavni 36. člen zakona o zemljiški knjigi (Ur.l. RS št. 33/95) določalo, da se vrstni red vpisov, ki se nanašajo tudi na vpis hipoteke, ravna po trenutku, ko je vloga prispela k zemljiško-knjižnemu sodišču.