VSL sklep I Cp 1769/2004

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju.

Okrajno sodišče v K. je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg

zapuščine in ko so se dedinje R. P., J. F. in I. V. odpovedale

dedovanju, dedinja A. O. pa je odstopila svoj dedni delež v korist

dediča A. K., razglasilo za dediče po pokojni I. K. zapustničinega

sina A. K. do 2/4 zapuščine, sina J. K. do 1/4 zapuščine in

zapustničinega vnuka Š. N. do 1/4 zapuščine. Zemljiški knjigi je

naročilo vknjižbo lastninske pravice v korist dedičev po njihovih

deležih, PBS d.d. pa, da omogoči dedičem razpolaganje s pokojničinimi

denarnimi sredstvi v skladu z dednimi deleži.

Zoper sklep o dedovanju se je pravočasno pritožila dedinja J. F.. V

pritožbi navaja, da se je odpovedala dedovanju po pokojni mami, da pa

je, ker se na pravne zadeve ne spozna, mislila, da bo njen delež

pripadal njenemu bratu A. K., ki je skrbel za mamo do njene smrti in

bi mu njen delež pripadel. Ni pa vedela, da bi morala to svojo željo

v izjavi o odpovedi dediščine tudi navesti. Prosi, da se njeno

prošnjo ponovno obravnava in upošteva pri delitvi zapuščine.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica se je s pismeno vlogo z dne 5.4.2004 odpovedala zakonitemu

ali oporočnemu dedovanju in tudi nujnemu deležu po pokojni mami I.

K.. Po 138. členu Zakona o dedovanju (ZD) se izjava o odpovedi

dediščini ali o sprejemu dediščine ne more preklicati. Dedič, ki je

dal izjavo, lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena

s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti. Pritožnica

ne zatrjuje sile, grožnje ali zvijače. Sklicuje se le na svojo prava

neukost, ker da ni vedela, da bi morala odstop dednega deleža bratu v

izjavi o odpovedi dediščine tudi navesti. Bila je torej v zmoti glede

svoje izjave, vendar pa ta zmota ni opravičljiva, saj se nanaša na

pravo, to je na pomen pravnega pojma odstopa dednega deleža. Pravna

zmota pa ni upoštevna in se nanjo ni mogoče sklicevati z uspehom.

Sodišče bi lahko spremenilo svoj sklep o dedovanju le v primeru, če

bi s spremenjeno izjavo o odpovedi dedovanja v odstop dednega deleža,

ne bile prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep o

dedovanju, to je J. K. in Š. N. (1. odstavek 173. člena ZD). V danem

primeru bi namreč s spremembo dedne izjave pritožiteljice bile

prizadete pravice dedičev J. K. in Š. N., saj bi bil njihov dedni

delež manjši. Sodišče prve stopnje je zato pravilno predložilo

pritožbo dedinje J. F. pritožbenemu sodišču v obravnavanje. Ker je

njena pritožba glede na preje navedeno neutemeljena, jo je pritožbeno

sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep o dedovanju potrdilo, ker je

tako v formalnopravnem kot tudi v materialnopravnem pogledu pravilen.