VSL sklep I Cp 1769/2004
ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.1769.2004Področje: dedno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
Pritožnica, ki se je kot dedinja odpovedala dedovanju, v pritožbi pa
zatrjuje, da ni vedela, da bi morala pri svoji dedni izjavi izrecno
napisati, da želi, da bi njen delež pripadal njenemu bratu, je bila v
pravni zmoti, ki ni upoštevna. Odpovedi dedovanju, ki je nepreklicna,
zato ne more uspešno izpodbijati.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju.
Obrazložitev
Okrajno sodišče v K. je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg
zapuščine in ko so se dedinje R. P., J. F. in I. V. odpovedale
dedovanju, dedinja A. O. pa je odstopila svoj dedni delež v korist
dediča A. K., razglasilo za dediče po pokojni I. K. zapustničinega
sina A. K. do 2/4 zapuščine, sina J. K. do 1/4 zapuščine in
zapustničinega vnuka Š. N. do 1/4 zapuščine. Zemljiški knjigi je
naročilo vknjižbo lastninske pravice v korist dedičev po njihovih
deležih, PBS d.d. pa, da omogoči dedičem razpolaganje s pokojničinimi
denarnimi sredstvi v skladu z dednimi deleži.
Zoper sklep o dedovanju se je pravočasno pritožila dedinja J. F.. V
pritožbi navaja, da se je odpovedala dedovanju po pokojni mami, da pa
je, ker se na pravne zadeve ne spozna, mislila, da bo njen delež
pripadal njenemu bratu A. K., ki je skrbel za mamo do njene smrti in
bi mu njen delež pripadel. Ni pa vedela, da bi morala to svojo željo
v izjavi o odpovedi dediščine tudi navesti. Prosi, da se njeno
prošnjo ponovno obravnava in upošteva pri delitvi zapuščine.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnica se je s pismeno vlogo z dne 5.4.2004 odpovedala zakonitemu
ali oporočnemu dedovanju in tudi nujnemu deležu po pokojni mami I.
K.. Po 138. členu Zakona o dedovanju (ZD) se izjava o odpovedi
dediščini ali o sprejemu dediščine ne more preklicati. Dedič, ki je
dal izjavo, lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena
s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti. Pritožnica
ne zatrjuje sile, grožnje ali zvijače. Sklicuje se le na svojo prava
neukost, ker da ni vedela, da bi morala odstop dednega deleža bratu v
izjavi o odpovedi dediščine tudi navesti. Bila je torej v zmoti glede
svoje izjave, vendar pa ta zmota ni opravičljiva, saj se nanaša na
pravo, to je na pomen pravnega pojma odstopa dednega deleža. Pravna
zmota pa ni upoštevna in se nanjo ni mogoče sklicevati z uspehom.
Sodišče bi lahko spremenilo svoj sklep o dedovanju le v primeru, če
bi s spremenjeno izjavo o odpovedi dedovanja v odstop dednega deleža,
ne bile prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep o
dedovanju, to je J. K. in Š. N. (1. odstavek 173. člena ZD). V danem
primeru bi namreč s spremembo dedne izjave pritožiteljice bile
prizadete pravice dedičev J. K. in Š. N., saj bi bil njihov dedni
delež manjši. Sodišče prve stopnje je zato pravilno predložilo
pritožbo dedinje J. F. pritožbenemu sodišču v obravnavanje. Ker je
njena pritožba glede na preje navedeno neutemeljena, jo je pritožbeno
sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep o dedovanju potrdilo, ker je
tako v formalnopravnem kot tudi v materialnopravnem pogledu pravilen.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑