VSL sklep II Cp 2315/2005

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se
razveljavi, predlog za izdajo dopolnilnega sklepa pa zavrže.
Nasprotna udeleženka sama krije svoje pritožbene stroške.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dopolnilnim sklepom naložilo

nasprotni udeleženki, da mora v 15 dneh od popolne zahteve

predlagateljev plačati pravnim naslednikom upravičenca J. P. obresti

v skladu s 5. odstavkom 3. člena ZIOOZP od nominalnega zneska

69.753.795,00 SIT, ki tečejo od pravnomočnosti odločbe o

razveljavitvi kazni zaplembe premoženja do dneva pravnomočnosti

delnega sklepa z dne 8.12.1999.

Nasprotna udeleženka se je proti navedenemu sklepu pravočasno

pritožila zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in

napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče

sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, podrejeno pa,

naj izpodbijani sklep spremeni in predlog za izdajo dopolnilnega

sklepa zavrže. Vztraja, da je bil predlog prepozno vložen.

Predlagatelji bi morali dopolnitev delnega sklepa predlagati v 15

dneh od njegovega prejema. Sicer pa je sodišče prve stopnje v delnem

sklepu odločilo o zamudnih obrestih. Ker se predlagatelji proti

delnemu sklepu niso pritožili, za izdajo dopolnilnega sklepa ni bilo

pogojev. Poudarja, da se šteje delna sodba, enako pa velja tudi za

delni sklep, glede pravnih sredstev in izvršbe za samostojno sodbo.

Sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa tega ni

upoštevalo. Sicer pa je tudi izrek sklepa neizvršljiv. Obdobje, za

katerega je sodišče nasprotni udeleženki naložilo plačilo zamudnih

obresti, ni določeno, saj nista navedena datum pravnomočnosti odločbe

o razveljavitvi kazni niti datum pravnomočnosti delnega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Izpodbijani sklep se opira na napačno razlago pravil o delni in

dopolnilni sodbi iz 314. člena in 325. člena Zakona o pravdnem

postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99, 96/02 in 2/04), ki se po 37.

členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Ur.l. SRS, št. 30/86 in

2o/88 ter Ur.l. RS, št. 87/02 in 131/03) smiselno uporabljajo tudi v

nepravdnem postopku. Zmotno je namreč stališče, da delne sodbe ni

mogoče dopolniti z dopolnilno sodbo. Sodišče prve stopnje je pri tem

spregledalo, da je delna sodba po 1. odstavku 314. člena ZPP v bistvu

končna sodba o delu zahtevka ali o nekaterih izmed več zahtevkov, ki

so zreli za takšno odločbo. Prav zato se po 4. odstavku 314. člena

ZPP delna sodba glede pravnih sredstev in izvršbe šteje za samostojno

sodbo. Z dopolnilno sodbo pa sodišče v skladu s 1. odstavkom 325.

člena ZPP dopolni izdano sodbo takrat, ko se naknadno izkaže, da

nehote ni odločilo o vseh zahtevkih ali o delu zahtevka, o katerem je

sicer nameravalo odločiti. Na ta način torej lahko dopolni tudi

sodbo, s katero je odločalo o posameznih zahtevkih ali o delu

zahtevka in ne le sodbe, s katero je nameravalo rešiti predmet spora

v celoti.

Delno sodbo je v skladu s 1. odstavkom 325. člena ZPP mogoče izdati

le na predlog stranke, ki ga mora ta podati v 15 dneh od prejema

sodbe. Kot je razvidno iz spisa, so predlagatelji dopolnitev delnega

sklepa z dne 8.12.1999 prvič predlagali šele v vlogi z dne 6.3.2003

(red. št. 130), pritožbe proti delnemu sklepu pa niso vložili in je

ta postal pravnomočen dne 28.11.2001. Očitno je torej, da je bil

predlog za dopolnitev delnega sklepa prepozen, zato bi ga moralo v

skladu z 2. odstavkom 325. člena ZPP brez naroka zavreči že sodišče

prve stopnje. Ker ni tako ravnalo, je zagrešilo relativno bistveno

kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37.

členom ZNP, dopolnilni sklep, s katerim je o sicer prepoznem predlogu

vsebinsko odločilo in mu ugodilo, pa je zato nepravilen in nezakonit.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi nasprotne

udeleženke ugodilo. Nasprotna udeleženka je v zvezi z opisano

kršitvijo resda uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe

materialnega prava, vendar gre smiselno za uveljavljanje postopkovne

kršitve. Ker je ta odpravljiva, je pritožbeno sodišče na podlagi 3.

točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP izpodbijani sklep

razveljavilo in predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zavrglo. Na

ostale pritožbene očitke zato ni treba odgovarjati.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 104. člena

ZNP, po katerem stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo

plačilo odškodnine. Čeprav je nasprotna udeleženka s svojo pritožbo

uspela, mora zato sama kriti svoje stroške za pritožbo.