VSM sklep I Cp 665/2004

Pritožbi se delno ugodi in se 1. točka izpodbijanega
sklepa s p r e m e n i tako, da se zapuščinski
postopek prekine do rešitve pravde iz I. točke sklepa z
dne 27.2.2002.
V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem
obsegu p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod 1.

odločilo, da se zapuščinski postopek nadaljuje, pod 2.

je za skrbnika zapuščine postavila, da zastopa dediče,

pod 3. je odločilo, da pritožba ne zadrži izvršitve

sklepa.

Zoper tak sklep vlaga pritožbo vdova kot oporočna

dedinja, uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve

določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in

zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožba je utemeljena v delu, ko izpodbija del sklepa,

s katerim je sodišče prve stopnje nadaljevalo prekinjen

postopek.

Postavitev skrbnika zapuščine je nujno dejanje

zapuščinskega sodišča, zato je mogoče sklep s katerim se

postavi skrbnik zapuščine izdati tudi med prekinitvijo

postopka. Vrhovno sodišče RS je junija 1996 sprejelo

načelno pravno mnenje, po katerem je mogoče med

prekinjenim postopkom ne glede na drugi odstavek 214.

člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 (sedaj drugi

odstavek 207. člena ZPP/99) izvajati ukrepe za

zavarovanje terjatev in v nepravdnem ter zapuščinskem

postopku za ukrepe zavarovanja. Odločanje o ukrepih za

zavarovanje zapuščine oziroma upravi dediščine ne

predstavlja procesnih dejanj v smislu drugega odstavka

207člena ZPP, še posebej v zvezi s 137. členom ZNP in

163členom ZD. Nadaljevanje postopka je zgolj iz tega

razloga nepotrebno in je pritožbeno sodišče zato

izpodbijani sklep v tem delu spremenilo in odločilo, da

se zapuščinski postopek prekine (3. točka 365. člena ZPP

v zvezi s 37. členom ZNP in 163. člena ZD).

Neutemeljena pa je pritožba, ko graja odločitev sodišča

prve stopnje o postavitvi skrbnika zapuščine.

Na podlagi določila prvega odstavka 131. člena Zakona o

dedovanju - ZD postavi sodišče začasnega skrbnika

zapuščine:

- če so dediči neznani,

- če je neznano njihovo prebivališče,

- kadar je to potrebno.

Sodišče prve stopnje je postavilo skrbnika zapuščine,

ker je ocenilo, da je to potrebno. Pritožbeno sodišče v

tem delu v celoti povzema pravilne razloge sodišča prve

stopnje. Vdova ima v posesti celotno zapuščino in hčerki

ne priznava pravice do nujnega deleža, tako da hčerka

nima možnosti kakršnegakoli vpliva na upravljanje

zapuščine. Postavitev skrbnika je bila tako potrebna in

je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da ga je

postavilo.

Pritožbeni očitek, da sodišče o skrbniku ni zaslišalo

dedičev je neutemeljen. Skrbnik, čeprav ne poimensko, je

bil predlagan na naroku na katerem sta bili prisotni obe

dedinji, vendar je bila oporočna dedinja kategorično

proti postavitvi skrbnika sploh. Sodišče je oporočno

dedinjo seznanilo s predlogom zakonite dedinje za

postavitev skrbnika, vendar se oporočna dedinja na to ni

odzvala, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno,

ko je skrbnika postavilo.

Drži, da sodišče prve stopnje o postavitvi skrbnika ni

obvestilo centra za socialno delo, vendar pa to ni

razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa, temveč le

opozorilo sodišču prve stopnje, da to stori.

Pritožbeni razlogi glede postavitve skrbnika niso

podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu

zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb

postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato

je na podlagi določila 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s

37členom ZNP in 163. členom ZD pritožbo zavrnilo in v

tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Izrek o

stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker niso bili

priglašeni.