VSL sklep IV Cpg 48/2003

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdi
sklep registrskega sodišča.

Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče vpisalo uskladitev

dejavnosti pri subjektu vpisa K.N. d.o.o., j. p., Novo mesto (1.

točka izreka), zavrnilo pa je vpis spremembe in uskladitve višine

vložkov ustanoviteljev (2. točka izreka).

Zoper 2. točko izreka sklepa se je predlagatelj pravočasno pritožil,

uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena

ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg in predlagal

spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlogu za vpis

spremembe in uskladitve višine vložkov ustanoviteljev. Pritožbi je

priložil vse listine, ki jih je priložil tudi v zadevi Srg 1192/2001

in Srg 144/2002.

Udeleženke so na pritožbo odgovorile in predlagale zavrnitev

pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik zmotno meni, da je podlaga za vpis spremembe in uskladitve

vložkov ustanoviteljev že s sklepom Srg 144/2002 z dne 14.2.2002

vpisana sprememba statuta družbe v družbeno pogodbo in vpis sklepa

spuščine predlagatelja z dne 30.1.2002, ker niti sklepa skupščine

družbe, niti vpisa spremembe statuta družbe v družbeno pogodbo nista

bila izpodbijana. Iz priloženega spisa opr. št. Srg 144/2002 ni

razvidno, da je bil sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št.

Srg 144/2002 z dne 14.2.2002 o vpisu spremembe statuta v družbeno

pogodbo objavljen v Ur.l. RS. Po 1. odstavku 43. člena ZSReg mora

namreč sodišče vsak vpis v sodni register objaviti v Ur.l. RS. Po 3.

odstavku 36. člena ZSReg ima tisti, ki meni, da je s sklepom o vpisu

prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječi interes, ni pa mu

bil vročen njegov prepis, možnost pritožbe v roku 30 dni od dneva, ko

je bil izpisek vpisa objavljen v Ur.l. RS. Tako se pokaže, da

predmetni sklep o vpisu spremembe statuta v družbeno pogodbo še ni

pravnomočen, zato tudi ne more biti podlaga za vpis spremembe in

uskladitve vložkov ustanoviteljev. Nesprejemljivo pa je tudi

sklicevanje pritožnika na dejstvo, da skupščinskih sklepov o

spremembi statuta v družbeno pogodbo in o ugotovitvi višine osnovnih

vložkov in poslovnih deležev družbenikov ni nihče izpodbijal ali

vložil "nične tožbe", saj je tožbo na ugotovitev ničnosti sklepa

skupščine po 2. odstavku 360. člena ZGD mogoče uveljavljati v roku

treh let od vpisa sklepa v register, ta rok pa v obravnavanem primeru

še ni potekel.

Materialnopravno zmotno pa je tudi pritožbeno stališče, da v

obravnavanem primeru, ker gre z ustanovitvijo novih občin na območju

prejšnje zgolj za univerzalno pravno nasledstvo, družbena pogodba

sploh ni potrebna in da po tretji alinei 32. člena Uredbe o vpisu

družb in drugih pravnih oseb v sodni register, zadostuje zgolj

delitvena bilanca novonastalih občin kot dogovor javnega prava.

Nesporno je, da so s 1.1.1995 na območju Občine Novo mesto nastale

nove občine: Mestna občina Novo mesto, Občina Šenjernej in Občina

Škocjan, s 1.1.1999 pa na območju Mestne občine Novo mesto poleg te

še Občina Dolenjske Toplice, Občina Mirna Peč in Občina Žužemberk. Z

dogovori o ureditvi premoženjskopravnih razmerji naj bi novonastale

občine po trditvi predlagatelja opredelile tudi kapitalske deleže

vsake od njih v K.N., j.p., d.o.o. Novo mesto. Višine kapitalskih

deležev vsake od novonastalih občin pa pritožnik z dogovorom o

ureditvi premoženjskopravnih razmerji med Mestno občino Novo mesto,

Občino Šentjernej in Občino Škocjan, objavljenim v Ur.l. RS, št.

70/99 in z dogovorom o ureditvi premoženjskopravnih razmerji med

Mestno občino Novo mesto, Občino Dolenjske Toplice, Občino Mirna Peč

in Občino Žužemberk, objavljenim v Ur.l. RS, št. 68/2001, ni izkazal.

Prvonavedeni dogovor pa se v točki 4.1. sklicuje na osnovno gradivo,

za katerega pritožnik pojasnjuje, da je to že predlogu za vpis pod

opr. št. Srg 1192/2001 in pritožbi priložen "osnutek 10". Navedeni

"osnutek" pa je formalno pomanjkljiv, saj ga predstavniki

novonastalih občin niso podpisali. Pa tudi sicer opredelitev

kapitalskih deležev Mestne občine Novo mesto, Občine Šentjernej in

Občine Škocjan v J.P.K., Novo mesto, v njem, niso enaki deležem, ki

jih opredeljuje družbena pogodba in ki naj bi bili po predlogu

vpisani v sodni register v višini osnovnih vložkov. V točki 13.1.

"osnutka" namreč poslovni delež Občine Šentjernej znaša 5,11%, Občine

Škocjan pa 1,23%, po družbeni pogodbi pa delež Občine Šentjernej

4,47%, Občine Škocjan pa 1,07%. Predlog za vpis spremembe in

uskladitve višine vložkov ustanoviteljev torej ni skladen niti z

zatrjevano sprejeto delitveno bilanco med novo nastalimi občinami.

Sicer pa je vse navedene listine ocenjevalo prvostopenjsko sodišče že

v postopku pod opr. št. Srg 1192/2001, pa tudi pritožbeno sodišče ob

izdaji sklep opr. št. IV Cpg 2/2003 z dne 26.3.2003.

Pritožbeno sodišče pa tudi ne soglaša s pritožbenim stališčem, da za

vpis spremembe ustanoviteljev in njihovih deležev družbena pogodba

niti ni potrebna. Pred nastankom novih občin je bila edini

ustanovitelj predlagatelja le Občina Novo mesto. K.N., j.p., d.o.o.

je bila enoosebna družba, v kateri vsa upravljalska upravičenja

uresničuje edini družbenik. Z nastankom novih občin iz "preminule"

občine je prišlo do pravnega nasledstva na poslovnem deležu in z

zatrjevano sklenitvijo dogovora o ureditvi premoženjskopravnih

razmerji med novonastalimi občinami tudi do delitve dotlej edinega

poslovnega deleža na več poslovnih deležev. V taki situaciji pa

morajo družbeniki na novo urediti njihove pravice in obveznosti v

družbi, opredeliti način upravljanja in organe upravljanja družbe, da

bo upravljanje in delovanje družbe transparentno. Čeprav ZGD ne ureja

situacije preoblikovanja družbe iz enoosebne družbe v družbo z več

družbeniki, pa je po presoji pritožbenega sodišča edino logično in

sprejemljivo, da vsi družbeniki soglasno sprejmejo družbeno pogodbo,

v kateri morajo na novo urediti zgoraj navedena vprašanja upravljanja

in delovanja družbe. Gre torej za situacijo, ki je primerljiva z

ustanovitvijo nove družbe s sklenitvijo družbene pogodbe, ki pa jo

morajo podpisaati vsi družbeniki (primerjaj 1. odstavek 409. člena

ZGD). Nesprejemljivo pa je tudi pritožbeno sklicevanje na 6. člen

Odloka Mestne občine Novo mesto (Ur.l. RS, št. 68/96) o

preoblikovanju K.N., j.p., d.o.o., po katerem naj bi ustanoviteljske

pravice do K.N., j.p., d.o.o., v skladu s 100.a členom Zakona o

lokalni samoupravi izvajala Mestna občina Novo mesto. Že 100.a člen

ZLS, ki ga je kasneje nadomestila odločba Ustavnega sodišča RS št.

U-I-4/99 (Ur.l. RS, št. 59/99), pa je določal, da ustanoviteljske

pravice do javnih podjetji, ustanovljenih za območje več občin,

dokler se občine ne dogovorijo o izvrševanju le-teh, izvršujejo

organi občine, v kateri je sedež javnega podjetja, vendar le ob

soglasju organov vseh občin na tem območju. Upoštevaje 100.a člen ZSL

oziroma citirano odločbo Ustavnega sodišča RS v povezavi s 1.

odstavkom 409. člena ZGD je zato edino logično in sprejemljivo

stališče, da je potrebna sklenitev družbene pogodbe predlagatelja le

ob soglasju vseh družbenic - novonastalih občin.

Ob povedanem se izkaže, da je odločitev registrskega sodišča pravilna

in zakonita, zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo

zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu sklep registrskega sodišča

(2. točka 39. člena ZSReg).