VSL sklep I Cpg 984/2004

Pritožbe se zavržejo.
Pritožnici G.O. in J.V. sami nosita svoje pritožbene stroške.

Sodišče prve stopnje je s sklepom opr.štev. 12 Pg 27/2004 z dne

4.10.2004 v zvezi s popravnim sklepom z dne 11.10.2004 dolžnike, ki

jih je upnik označil kot etažne lastnike stavbe X c. št. Y v

Ljubljani, pozvalo, da v roku 8 dni imenujejo skupnega pooblaščenca

za sprejemanje pisanj (1. točka izreka) in sklenilo, da se v primeru,

če etažni lastniki ne bodo sami imenovali skupnega pooblaščenca za

sprejemanje pisanj, za tega šteje I.P. d.o.o., Z ulica št. Ž,

Ljubljana (2. točka izreka).

Zoper sklep so se pritožili dolžniki:

1G.O., Ljubljana

2S.P.C. d.o.o., Ljubljana

3V.R. in I. d.o.o., Ljubljana

4E.K. d.o.o., Ljubljana

5J.V., Ljubljana in

6E. d.o.o, Ljubljana.

Pritožbe niso dovoljene.

Začasna odredba je sredstvo zavarovanja (240. člen ZIZ). Določbe ZIZ

o izvršbi se smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v delu

zakona, ki se nanaša na zavarovanje, drugače določeno (239. člen

ZIZ). V izvršilnem postopku se primarno uporabljajo pravila

izvršilnega postopka, ki so določena v ZIZ. V kolikor pa določenih

pravil postopka, ZIZ ali kakšen drug zakon ne določa, se v postopku

izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem

postopku (v nadaljevanju ZPP).

Postopka vročanja sodnih pisanj ZIZ posebej ne ureja, zato se

smiselno uporabljajo določbe ZPP o vročanju (15. člen ZIZ). Med

določbe ZPP o vročanju sodnih pisanj sodi tudi določba o imenovanju

skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj (147. člen ZPP), na

katero je sodišče prve stopnje smiselno, v skladu s 15. členom ZIZ,

oprlo izpodbijani sklep.

Pooblaščenec za sprejemanje pisanj je oseba, ki za osebo, ki ji je

namenjeno sodno pisanje, opravi dejanje sprejema tega sodnega pisanja

in ji ga nato posreduje. Dejanje sprejema sodnega pisanja se uresniči

tako, da pooblaščenec za sprejemanje pisanj podpiše potrdilo o

vročitvi (prvi odstavek 149. člena ZPP), vročevalec pa na vročilnico

napiše, da je vročitev opravljena po pooblaščencu za sprejemanje

pisanj (peti odstavek 149. člena ZPP).

Pooblastilno razmerje nastane na podlagi zakona ali na podlagi

pooblastila stranke pooblaščencu za sprejem sodnih pisanj. ZPP v

določenih primerih vročanja določa osebe, ki za naslovnika sprejmejo

sodno pisanje (na primer odrasli člani gospodinjstva, hišnik, sosed

itd.) in so torej te osebe po zakonu pooblaščene sprejeti sodno

pisanje za naslovnika. Na podlagi pooblastila samega naslovnika, ki

so mu namenjena sodna pisanja pa na podlagi 133. člena ZPP, državni

organi, pravne osebe ali podjetniki posamezniki lahko pooblastijo

določeno osebo za sprejem sodnih pisanj. V tem primeru se opravi

osebna vročitev sodnih pisanj iz prvega odstavka 142. člena ZPP

pravnim osebam in državnim organom tako, da vročevalec izroči sodno

pisanje pooblaščencu pravne osebe ali državnega organa za sprejemanje

pisanj in se ta tudi podpiše na vročilnico (šesti odstavek 142. člena

ZPP). Vročevalec v tem primeru ne izroči sodnega pisanja osebno

zakonitemu zastopniku pravne osebe ali državnega organa. Zato

praviloma zakoniti zastopnik tudi ne podpiše vročilnice. Če pa

vendarle sam prevzame sodno pisanje in podpiše vročilnico, sodnega

pisanja ni treba vročati še po pooblaščencu za sprejemanje pisanj

(primerjaj s sedmim odstavkom 142. člena ZPP).

Več državnih organov ali več pravnih oseb, ki poslujejo na istem

naslovu, kot to izhaja iz pogoste prakse in je pritožbenemu sodišču

znana iz sodnih spisov, določi skupnega pooblaščenca za sprejemanje

pisanj, ki vročevalcu podpiše prevzem pisanja in na vročilnico

odtisne štampiljko posamezne pravne osebe oziroma državnega organa.

Nato pa poskrbi, da ga naslovniku, ki mu je pisanje namenjeno in v

čigar imenu ga je prevzel, nemudoma posreduje.

V primeru, ki ga ureja drugi odstavek 147. člena ZPP lahko sodišče v

primeru, če je toženih več enotnih sospornikov, ki nimajo skupnega

zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca, iz razloga ekonomičnosti

postopka, te spodbudi, da določijo skupnega pooblaščenca za

sprejemanje pisanj. Če pa tega v določenem roku sami ne storijo, s

svojo odločitvijo o skupnem pooblaščencu za sprejemanje pisanj,

nadomesti njihovo pooblastilo in jih s tem tudi ustrezno seznani. Če

kadarkoli med postopkom dolžniki dosežejo soglasje o drugem

pooblaščencu, ki bo za njih sprejemal sodna pisanja, sodišče tako

sporočilo upošteva. V tem smislu je izbira sodišča o skupnem

pooblaščencu za sprejemanje pisanj začasna.

Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep sprejelo med pripravami za

obravnavo predloga za izdajo začasne odredbe. Po oceni pritožbenega

sodišča ima izpodbijani sklep, ki ureja način vročanja sodnih pisanj

drugemu in naslednje označenim dolžnikom v postopku zavarovanja

terjatve z začasno odredbo, pravno naravo sklepa procesnega vodstva

(primerjaj s 17. točko 1. odstavka 270.člena ZPP v zvezi s 15. členom

ZIZ). Zato ga lahko sodišče prve stopnje med postopkom tudi spremeni

ali pa dolžnikom vroča sodna pisanja tudi mimo imenovanega skupnega

pooblaščenca za sprejemanje pisanj.

Zoper odločbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe (3.

odstavek 270. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbe zoper

izpodbijani sklep procesnega vodstva niso dovoljene, ne glede na to,

da je prvostopno sodišče v napačnem pravnem pouku navedlo, da so

dovoljene. Zato je pritožbeno sodišče nedovoljene pritožbe zavrglo

(1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožnici, ki sta uveljavljali

pritožbene stroške, sta jih dolžni sami nositi, ker s pritožbama

nista uspeli, upnika pa nista povzročila pritožbenih stroškov (šesti

odstavek 38. člena ZIZ).