VSK sklep I Cp 1289/2005

1. Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
2. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljice in potrdilo sklep, ki ga je 26.1.2005 izdala zemljiškoknjižna referentka. Ta je ugotovila, da v obravnavanem primeru ni mogoče vpisati hipoteke in zaznambe neposredne izvršljivosti, ker podružnica, na ime katere je bil vpis predlagan, ni pravna oseba, predlog pa kljub pozivu sodišča ni bil ustrezno popravljen. Zemljiškoknjižna sodnica pa je odločitev dodatno utemeljila tudi s tem, da podružnica niti ne more biti predlagateljica zemljiškoknjižnega postopka, ker ni pravna oseba in ne more biti stranka postopka pred sodiščem.

Zoper sklep o zavrnitvi ugovora se pritožuje predlagateljica po pooblaščencu. Na prvem mestu očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb postopka, ker je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, da pritožnica nima sposobnosti biti stranka v postopku, ne glede nato pa je obravnavalo ugovor vsebinsko, saj ga je zavrnilo. Slednje pomeni, da predlagateljica v resnici ima sposobnost biti stranka v postopku, zato je obrazložitev sklepa sama s seboj v nasprotju oz. v nasprotju z izrekom. Kršitev postopka pa vidi pritožba tudi v tem, da se sodišče ni opredelilo do vseh ugovornih navedb predlagateljice. Sodišče prve stopnje naj bi tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ker zamenjuje pojem pravdne sposobnosti v smislu procesnopravne sposobnosti s sposobnostjo biti subjekt oz. nosilec materialne pravice. Pritožnica je podružnica tujega podjetja v RS in ima kot taka pravico opravljati vse posle, ki jih lahko opravlja družba. Zato je sklenila sporazum o ustanovitvi hipoteke po 142. členu Stvarnopravnega zakonika, ki je po materialnem pravu veljavni pravni posel, kar dalje pomeni, da je pritožnica postala nosilka premoženjske pravice. Čim pa je tako, mora imeti možnost, da to pravico po potrebi tudi sodno uveljavi. Vsakdo, ki ima na področju materialnega prava četudi le omejeno pravno sposobnost, je v procesu polno procesno pravno sposoben. Podružnica ima izpolnjene vse pogoje za pridobitev lastnosti stranke, saj ima svoje ime in sedež, je vpisana v sodni register, ima matično številko in zakonite zastopnike, ki lahko v njenem imenu izjavljajo voljo. Po 3. odst. 76. člena ZPP je dejstvo, da ima oblika združevanja premoženje, na katerega je moč seči z izvršbo, izrecno opredeljeno kot pozitivna predpostavka za sposobnost biti stranka v postopku, nedvomno je zato moč priznati sposobnost biti stranka tudi v drugih primerih, ko subjekt izpolnjuje glavne pogoje za pridobitev take sposobnosti. Ker pritožnica kot podružnica lahko opravlja vse posle, ki jih lahko opravlja družba, lahko pridobiva tudi premoženjske pravice oz. premoženje in ima pri banki odprt poslovni račun, na katerem ima denarna sredstva. Ne glede na dejstvo, da celotno premoženje podružnice pripada družbi, je na to premoženje mogoče seči z izvršbo, saj je iz pravnih poslov, ki jih podružnica sklene, neposredno zavezana družba kot pravna oseba. To velja tudi za enostranske pravne posle, kot je vložitev predloga na sodišče. Zakon o zemljiški knjigi nikjer ne določa, da se lahko vpisujejo v zemljiško knjigo zgolj fizične in pravne osebe ter nihče drug. Ko podružnica nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun tujega podjetja, mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež, ob tem pa mora navesti tudi svoje ime. Podružnica kot taka sicer nima polne pravne sposobnosti, je pa del tuje pravne osebe. Po vpisu v sodni register se za nastopanje na trgu izenačuje s položajem domačih podjetij oz. družb, saj matična banka kot tuje podjetje nastopa na trgu v RS preko podružnice. Tuje podjetje je subjekt in nosilec pravnih poslov, ki se sklepajo prek podružnice, ta pa ima po zakonu splošno pooblastilo, da nastopa v imenu matičnega podjetja in za njegov račun. To pomeni, da K. AG v Sloveniji nastopa samo preko podružnice in ta podružnica v imenu in za račun te tuje banke veljavno sklepa posle, med njimi tudi hipotekarne pogodbe. Če se lahko udeleži zavezovalnega pravnega posla, pa se kot logične posledice lahko udeleži tudi razpolagalnega posla, ki je prav vpis hipoteke v zemljiško knjigo. Vknjižba hipoteke je bila predlagana v imenu in za račun tuje banke kot pravne osebe, ker pa ta posluje v Sloveniji preko podružnice, se na ta način (s podružnico) vpiše tudi v zemljiško knjigo. Stališče sodne prakse in teorije v Nemčiji je enotno in sicer, da lahko podružnica pod svojim imenom, ampak za matično podjetje, pridobiva stvarnopravne pravice na nepremičninah v vpisom v zemljiško knjigo. Sodišču pritožba očita še nepolno ugotovitev dejanskega stanja, češ da napačno ugotavlja, da pritožnica kot podružnica nima premoženja, na katerega je mogoče seči z izvršbo, saj ima pri banki odprt transakcijski račun. Druga zemljiškoknjižna sodišča v Sloveniji naj bi do sedaj vpisovale hipoteke v korist K. AG C. podružnica v Sloveniji. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlagani vpis dovoli.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep v uvodu kot predlagatelja postopka napačno navaja notarja D.F., kar pa po oceni pritožbenega sodišča ni vplivalo na pravilnost sklepa, saj je iz spisovnih podatkov (zemljiškoknjižnega predloga, označbe stranke v ugovoru in v pritožbi) razvidno, da je predlagateljica tega postopka K. AG C., Podružnica v Sloveniji in jo je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa tudi kot tako obravnavalo. Po 3. odst. 142. člena Stvarnopravnega zakonika mora vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršljivosti nemudoma po sklenitvi posla predlagati notar, vendar mora to storiti v imenu strank pravnega posla, pri sestavi katerega je sodeloval. To jasno izhaja iz 3. odst. 28. člena ZZK-1 in 5. člena Zakona o notariatu.

Iz sklepa, ki ga je 26.1.2005 izdala zemljiškoknjižna referentka, izhaja, da je predlog obravnavala vsebinsko, saj je odločitev obrazložila s tem, da vpis hipoteke v korist podružnice, ki ni pravna oseba, ni mogoč. Dejstvo, da je predlog za vknjižbo v izreku sklepa zavrgla in ne zavrnila, zato ni bistveno in je očitno zgolj posledica okoliščine, da je bil notar pred tem pozvan k spremembi predloga, da pa v skladu s tem pozivom sodišča ni ravnal. Izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice, ki predstavlja s sklepom referentke celoto, pa ima še dodatno utemeljitev, in sicer da podružnica nima samostojne pravne subjektivitete in zato ne more biti stranka zemljiškoknjižnega postopka. Pritožba načeloma pravilno opozarja, da mora tisti, ki je po materialnem pravu nosilec kakšne premoženjske pravice, imeti tudi možnost, da to pravico po potrebi sodno uveljavi, vendar ob tem spregleda, da je zemljiškoknjižno sodišče v obravnavanem primeru (pravilno) zaključilo, da podružnica ne more biti nosilka materialne pravice, zaradi česar tudi ni mogoče ugoditi njenemu predlogu, da se ta pravica vpiše nanjo. V tem postopku torej ne gre za uveljavitev njene premoženjske pravice, saj po 564. členu ZGD podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja. Podružnica ima kot organizacijski del matičnega podjetja pooblastila za sklepanje pravnih poslov, vendar za obveznosti, ki nastanejo z njenim poslovanjem, odgovarja tuje podjetje. Enako velja za banke (52. - 57.čl Zakona o bančništvu). Res sicer Zakon o zemljiški knjigi nikjer izrecno ne določa, da se v zemljiško knjigo kot nosilci pravic lahko vpisujejo le fizične in pravne osebe, vendar je to logično glede na to, kdo je lahko subjekt pravice, ki se vpisuje, posredno pa tudi iz vsebine 24. in 25. čl. ZZK-1. Zemljiška knjiga je javna evidenca o pravicah na nepremičninah in ima poleg konstitutivnega tudi publicitetni učinek, saj se vodi z namenom javne objave pravic in dejstev, pomembnih za pravni promet z nepremičninami. Glede na že omenjeno dejstvo, da premoženje podružnice pripada družbi, kar poudarja večkrat tudi sama pritožba in da zato tudi pritožnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, je jasno, da podružnice ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo kot tiste, v korist katere je hipoteka ustanovljena.

Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odst. 161. člena ZZK-1).