VSL sklep I Kp 1199/2005
ECLI:SI:VSLJ:2005:I.KP.1199.2005Področje: kazensko procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
Za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, storjeno na škodo tržne
inšpektorice je bila vložena po pooblaščencu odvetniku zasebna tožba,
pa tekom postopka na prvi stopnji kot predlog za pregon ni bila
odstopljena pristojnemu okrožnemu državnemu tožilcu, kot je to
predvideno v določbah 178. člena KZ. Zato je sodišče prve stopnje na
podlagi I. odst. 252. člena ZKP to sodbo sicer po dolgotrajnem
postopku petih let, ko je bila že enkrat izdana oprostilna sodba in
zadeva po sodišču druge stopnje razveljavljena in vrnjena v novo
sojenje, zasebno tožbo zavrglo. To odločitev, ker gre le za začasno
procesno oviro, je pritožbeno sodišče potrdilo, kar pa bi sicer tudi
samo moralo ugotoviti na podlagi 393. člena ZKP pri obravnavi
pritožbe, v kolikor ne bi prišlo do takšne odločitve na prvi stopnji.
Razveljavilo pa je odločbo o stroških kazenskega postopka, ker je
glede na začasno procesno motnjo takšna odločba preuranjena, tako da
bo moralo sodišče prve stopnje o stroških odločiti v nadaljnjem
postopku, da ne bi bila zasebna tožilka prizadeta.
Izrek
Pritožbi pooblaščenca zasebne tožilke se delno ugodi in se razveljavi
odločba o stroških kazenskega postopka, sicer pa se pritožba zavrne
kot neutemeljena.
Obrazložitev
Z uvodoma navedenim sklepom je bila zavržena zasebna tožba zasebne
tožilke zoper obd. K. G., s stroški kazenskega postopka oziroma
potrebnimi izdatki obdolženke, potrebnimi izdatki ter nagrado njenega
zagovornika ter s plačilom povprečnine 100.000,00 tolarjev pa je bila
obremenjena zasebna tožilka.
Proti takšni odločitvi se je pravočasno pritožil pooblaščenec zasebne
tožilke zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter
kršitve kazenskega zakona in predlagal naj pritožbeno sodišče
izpodbijano odločitev razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje
v novo sojenje.
Pritožba je le delno utemeljena.
Pritožbeno sodišče po pregledu podatkov kazenskega spisa ugotavlja,
da je sodišče prve stopnje upravičeno odločilo, da gre za
takoimenovano začasno procesno oviro, ker zadeva, to je zasebna tožba
ni bila odstopljena kot predlog okrožnemu državnemu tožilcu, ki bi
odločil, ali bo sprožil na podlagi vložene zasebne tožbe, to je
predloga, kazenski pregon zoper obdolženko, ker naj bi šlo za žaljivo
obdolžitev uradne osebe. Pritožnik sicer trdi, da bi to moralo
storiti sodišče prve stopnje, kar je bila sicer res včasih praksa
sodišč, da so pomagale neukin strankam, vendar je v tem primeru
zasebno tožbo vložil pooblaščenec, ki je odvetnik in bi v prvi vrsti
on moral zasebno tožbo kot predlog poslati pristojnemu okrožnemu
državnemu tožilcu. Res pa je in to ima pooblaščenec prav, da bi
moralo takšen sklep izdati sodišče že prej in ne šele sedaj po več
kot petih letih. Pripomniti pa je še, da odločitev sodišča prve
stopnje pravilno temelji na določbah 352. člena Zakona o kazenskem
postopku, vendar pa s tem zasebni tožilki ni onemogočena pravna
zaščita, kajti v kolikor pristojni tožilec ne bo pregona prevzel, bo
sodišče prve stopnje še vedno lahko in tudi moralo postopati po
pravočasno vloženi zasebni tožbi.
Ker pa je podana možnost, da se bo kazenski postopek po odločitvi
pristojnega tožilca nadaljeval, je odločitev o stroških preuranjena.
Zato je pritožbeno sodišče to odločbo razveljavilo. Tako bo moralo
sodišče prve stopnje odločiti o stroških ponovno, ko bo odpravljena
začasna procesna ovira.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑