VSL sklep I Kp 91/2005
ECLI:SI:VSLJ:2005:I.KP.91.2005Področje: kazensko procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
Denarja, ki je bil zasežen in ni v nobeni povezavi s kaznivim
dejanjem zaradi katerega je tekel kazenski postopek, ni mogoče
odvzeti, ker naj bi bil namen uporabe denarja nemoralen. Denarna
sredstva sama po sebi niso splošno nevarna in nemoralna, zato jih je
potrebno upravičencu vrniti.
Izrek
Pritožbi obsojenega M. K. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kranju obsojenemu M.
K. odvzelo denar, dan tajnemu policijskemu delavcu in sicer v znesku
EUR-ov, ki se nahajajo na deviznem računu tamkajšnjega sodišča.
Zoper navedeni sklep se je pritožil obsojeni M. K. smiselno zaradi
zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih
kršitev določb kazenskega postopka in smiselno predlaga razveljavitev
sklepa.
Pritožba je utemeljena.
Pritožnik ima prav ko zatrjuje, da izhaja zasežen denar iz postopka,
kateremu ni sledil kazenski postopek kot to tudi ugotavlja sodišče
prve stopnje v svoji obrazložitvi ko navaja, da zaseženi denar izhaja
iz nekaznivega pripravljalnega dejanja. Tako je utemeljena pritožbena
navedba, da je bilo z odvzemom denarja kršeno določilo 498. člena
Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Sodišče prve stopnje se je pri
odločitvi oprlo na obsojenčev domneven namen ob izročanju denarja
osebi B. A. (ta naj bi bil tajni policijski delavec). Določilo 498.
člena Zakona o kazenskem postopku določa, da se predmeti, ki se po
kazenskem zakonu smejo ali morajo vzeti, vzamejo tudi tedaj, kadar se
kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za
krivega, če je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje,
ali če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali razlogi morale. V
konkretnem primeru pa do kazenskega postopka sploh ni prišlo in je
zato pomembno ali gre za takšen predmet, da je podana nevarnost, da
bo ponovno uporabljen za kaznivo dejanje ali pa odvzem narekujejo
razlogi splošne varnosti ali morale. Ker gre v konkretnem primeru za
denarna sredstva, ni mogoče govoriti, da bi bila ta sredstva sama po
sebi splošno nevarna ali pa nemoralna, zato nikakor ni sprejemljivo
stališče sodišča prve stopnje, da je obsojencu potrebno odvzeti
denar, ker naj bi bil namen zaradi katerega je bil denar izročen,
nemoralen. V konkretnem primeru pa tudi ne gre za tako imenovani
"umazan" denar (498a člen). Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani
sklep razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo moralo zasežen denar, ki
ne izvira iz kaznivega dejanja in tudi ni v nikakršni povezavi s tem
kazenskim postopkom obdolžencu z odredbo vrniti, saj mu je bil z
odredbo tudi zasežen in ne gre za predmet, ki bi se moral vzeti (člen
196/4, 194/6, 260/4 ...), prav tako pa ne gre za predmet, ki bi bil
sam po sebi nemoralen ali nevaren.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑