VSM sklep I Cp 589/2004

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v MS izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi in napovedalo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopiti Okrožnemu sodišču v MS. Obrazložilo je, da sta pravni posel, iz katerega izvira vtoževana terjatev, pravdni stranki sklenili kot samostojna podjetnika v zvezi z opravljanjem njune dejavnosti, zaradi česar gre za gospodarski spor, za katerega je podana pristojnost okrožnega sodišča. Tožnik v pravočasni pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavi. Ni sicer sporno, da je tožnik kot samostojni podjetnik vstopil v pogodbo o finančnem leasingu namesto toženca kot samostojnega podjetnika, vendar prevzem leasing pogodbe o pridobitvi tovornjaka ni njun predmet dejavnosti. Tožbeni zahtevek temelji na navadni zadolžnici, s katero se je toženec zavezal vrniti tožniku vtoževani znesek, in ne gre za spor iz njune pridobitne dejavnosti. Pritožba ni utemeljena. Ugotovitve sodišča prve stopnje pomenijo, da sta obe pravdni stranki sklenili pravni posel kot osebi iz drugega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Razbrati je, da je tožnik nabavljal tovornjak za svojo pridobitno dejavnost in ga pridobil od toženca, samostojnega podjetnika z enako dejavnostjo. Tožnik je tovornjak prevzel od toženca, ki je imel sklenjeno leasing pogodbo z lastnikom tovornjaka, z denarjem in kombi vozilom povrnil tožencu že poravnane leasing obroke in namesto njega prevzel še nezapadle obveznosti iz leasing pogodbe. V tožbi trdi, da je tožencu plačal preveč, kar terja nazaj. Tovornjak je osnovno sredstvo avtoprevoznika, zato so pravni posli v zvezi z nabavo ali odtujevanjem tovornjaka v zvezi z njegovo pridobitno dejavnostjo. Tako sta izpolnjena oba kriterija iz 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP za okvalifikacijo postopka v sporu med pravdnima strankama, kot gospodarskega spora. Ni pomembno, da se je toženec sporni znesek zavezal tožniku povrniti z navadno zadolžnico, pač pa vsebina njunega razmerja, iz katerega izhaja tožbeni zahtevek. Okrajno sodišče v MS je pravilno ocenilo naravo spora, za kakršne so po 6. točki drugega odstavka 32. člena ZPP pristojna okrožna sodišča, in se po uradni dolžnosti v skladu s prvim odstavkom 19. člena ZPP izreklo za stvarno nepristojno. Takšno odločitev je pritožbeno sodišče, ki ni ugotovilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev postopka, v skladu z 2. točko 365. člena ZPP, potrdilo. Odločanje o pritožbenih stroških je odpadlo, ker niso bili priglašeni.