VSL sklep III Cpg 7/2003

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Pritožnik J.R. sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo stečajni postopek.

Proti sklepu vlagata pravočasni pritožbi upnika J. R. in družba A. d.o.o. zaradi bistvene kršitve postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagata, naj izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožbi sta utemeljeni.

Stališče pritožbenega sodišča o učinkovanju odločbe Ustavnega sodišča z dne 9.10.2002, opr. št. U-I-135/00-77, je v konkretnem primeru drugačno od stališča, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje.

Po presoji pritožbenega sodišča je pojem "razmerja" iz 44. čl. Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v kontekstu predpostavke za začetek likvidacijskega oziroma stečajnega postopka (na to se je namreč nanašal sedaj razveljavljeni 36. čl. ZFPPod) treba razlagati v povezavi s fazo odločanja sodišča o tej predpostavki. V kasnejših fazah likvidacijskega ali stečajnega postopka se ne odloča ponovno o predpostavki za začetek tega postopka. Gre le še za vodenje likvidacijskega oziroma stečajnega postopka, upoštevaje pri tem pravne posledice, ki jih ZPPSL veže na začetek likvidacijskega oziroma stečajnega postopka.

V fazi odločanja o predpostavkah iz sedaj razveljavljenega 36. čl. ZFPPod je šlo v konkretnem primeru (le) za razmerje med predlagateljem (upnikom A. d.o.o.) in premoženjem izbrisane družbe (Z. d.o.o.). In o tem razmerju je bilo pravnomočno odločeno na podlagi 36. čl. ZFPPod pred začetkom učinkovanja uvodoma omenjene odločbe Ustavnega sodišča 5.11.2002 (43. čl. Zakona o ustavnem sodišču, v nadaljevanju ZUstS). Na to razmerje ta odločba Ustavnega sodišča zato ne more učinkovati (prim. 44. čl. ZUstS).

Ker je pred izdajo izpodbijanega sklepa tekel stečajni postopek, pritožbeno sodišče v nadaljevanju obrazložitve izhaja iz tega dejstva.

Res je bilo z začetkom stečajnega postopka vzpostavljeno posebno razmerje med upniki in omenjenim premoženjem, v katerem so vsi upniki dobili možnost, da uveljavijo svoje pravice proti premoženju izbrisane družbe. Ta, številna razmerja so bila (in bodo) predmet obravnave v drugi fazi stečajnega postopka. Vendar pa odločanje o teh razmerjih ne temelji na vnovični presoji o predpostavki za začetek stečajnega postopka, ki naj bi po prepričanju prvostopenjskega sodišča postala sporna z učinkovanjem uvodoma citirane odločbe Ustavnega sodišča. Zato trenutek pravnomočnosti odločitve o posameznem razmerju med stečajnim upnikom in stečajno maso, ne more biti odločilen za odgovor na vprašanje, ali odločba Ustavnega sodišča učinkuje na že začeti stečajni postopek.

Velja poudariti, da se je z dnem začetka stečajnega postopka oblikovala stečajna masa (6. čl. ZPPSL). Stečajna masa pa je premoženje, ki je namenjeno izključno za poplačilo upnikov (in stroškov stečajnega postopka; prim. 158. čl. ZPPSL in nasl.). Sklep o začetku stečajnega postopka je postal pravnomočen, kot je bilo že obrazloženo, pred začetkom učinkovanja citirane odločbe Ustavnega sodišča. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ga ne razveljavlja. Tudi uvodoma cit. odločba Ustavnega sodišča zaradi abstraktnosti ne more poseči v to pomembno pravno posledico začetka stečajnega postopka. (Pravno) dejstvo izbrisa družbe Zoepritz d.o.o. zato v konkretnem primeru ne more učinkovati na način iz 77. tč. obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča. Nastop tega učinka preprečuje pravnomočni sklep sodišča o začetku stečajnega postopka.

Iz doslej razloženega sledi, zakaj po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka "odpadla podlaga" za začetek takšnega postopka ne more vplivati na izvedbo druge faze stečajnega postopka, na kar pritožnika pravilno opozarjata.

Priglašnih stroškov pritožnika J.R. pritožbeno sodišče ni moglo priznati. ZPPSL posebej predpisuje, kateri stroški upnikov so stroški stečajnega postopka. Ker stroškov v zvezi s pravnimi sredstvi upnikov proti sklepom sodišča v stečajnem postopku ne omenja, je treba šteti, da tovrstni stroški niso stroški stečajnega postopka. Zato jih ni moč naložiti v plačilo iz premoženja, nad katerim teče stečajni postopek.