VSRS Sklep II Ips 485/98

Revizija se zavrže.

Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek po pokojnem L. V. Š. in L. Š. ter dediča I. Š. napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da v zapuščino po obeh zapustnikih zaradi njegovih vlaganj v nepremičnino vl. št... k.o... ne sodi nepremičnina v celoti, marveč le za del njegovih vlaganj zmanjšani del. Pritožbi dedičev I. Š. in M. Š. proti takemu sklepu je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeni in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti odločitvi sodišča druge stopnje vlaga revizijo dedič M. Š. z navedbo revizijskih razlogov iz določbe 385. člena ZPP in predlaga njegovo razveljavitev ter odločitev, da se zapuščinski postopek nadaljuje. Po njegovem mnenju ne obstoji spor o obsegu zapuščine. Predmet zapuščine je namreč jasen, saj gre za nepremičnine pri vl. št... k.o... Dedič I. Š. izločuje svoja vlaganja v nepremičnino, s katerimi je začel po denacionalizaciji. Vlagal je torej v premoženje, ki je že prešlo - z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji - na ostale dediče, ne pa v svoje lastno premoženje. Dediču I. Š. se njegov dedni delež ne more povečati na škodo drugega dediča.

Dedič I. Š. je odgovoril na revizijo in predlagal njeno zavrženje zaradi nedovoljenosti, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni dovoljena.

V odgovoru na revizijo postavljena trditev, da izpodbijani sklep o napotitvi na pravdo iz zapuščinskega postopka ni sklep, s katerim bi postopek bil pravnomočno končan, je pravilna. Za dovoljenost revizije že s tega stališča niso izpolnjeni pogoji iz določbe prvega odstavka 400. člena ZPP. Vendar pa revizija v tem primeru ni dovoljena že zato, ker je izpodbijani sklep bil izdan v zapuščinskem postopku. Postopek v zapuščinskih zadevah je namreč vrsta nepravdnega postopka (1. člen zakona o nepravdnem postopku), v katerem glede na določbo 34. člena omenjenega zakona revizija (če zakon ne določa drugače) ni dovoljena. V zakonu o dedovanju, ki predpisuje pravila zapuščinskega postopka, pa revizija ni predvidena. To velja tudi za dedovanje denacionaliziranega premoženja (74. člen zakona o denacionalizaciji).

Po povedanem je revizijsko sodišče na podlagi 392. člena ZPP revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

Izrek o stroških revizijskega postopka je odpadel, ker jih vlagatelj odgovora na revizijo ni zaznamoval.