VSRS Sodba in sklep III Ips 17/93

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Tožbeni zahtevek na razvezo pogodbe, s katero je tožeča stranka kupila od tožene stranke podjetje D. d.o.o. Ljubljana, katerega edini ustanovitelj je bila tožena stranka ter na vrnitev že plačane kupnine, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Z vmesno sodbo pa je odločilo, da je tožbeni zahtevek tožene stranke iz nasprotne tožbe po temelju utemeljen. Pritožbo tožeče stranke je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, dopolnitev pritožbe pa je zavrglo.

V pravočasni reviziji v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka predlaga, naj revizijsko sodišče odločbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Glede na 1. odstavek 53. člena ZOR nagibi, ki so vodili tožečo stranko pri nakupu podjetja D. d.o.o. Ljubljana, na veljavnost pogodbe o nakupu ne vplivajo. Da bi šlo za situacijo iz 2. odstavka 53. člena ZOR v teku postopka ni bilo ugotovljeno, tožeča stranka pa je tudi ni zatrjevala. Zato tožeča stranka s svojimi revizijskimi navedbami stališča, ki ga je izrazilo pritožbeno sodišče o tem pravnem vprašanju, ne more izpodbiti.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta stranki spora sklenili pogodbo, s katero je tožeča stranka kupila od tožene stranke podjetje D. d.o.o. Ljubljana 26.3.1991 in da je tožena stranka v skladu z 9. členom pogodbe (z dnem podpisa pogodbe in predložitvijo instrumentov, s katerimi je tožeča stranka zavarovala terjatev tožene stranke na plačilo kupnine) izpolnila svojo pogodbeno obveznost prenosa vseh ustanoviteljskih pravic na tožečo stranko.

Tožeča stranka izvaja utemeljenost svojega tožbenega zahtevka iz spremenjenih okoliščin.

Določba 1. odstavka 133. člena ZOR pove ob pravilni razlagi, da je možno zahtevati razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin (če obstoje tudi ostale okoliščine, ki pogojujejo razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin) samo, če je do spremembe okoliščin prišlo po sklenitvi pogodbe ter pred izpolnitvijo obveznosti ene od strank pogodbe.

Do spremenjenih okoliščin, ki jih zatrjuje tožeča stranka, ni prišlo pred izpolnitvijo obveznosti tožene stranke. Samo, če bi prišlo do njih, predno je tožena stranka izpolnila svojo obveznost, bi tožeča stranka lahko odklonila sprejem izpolnitve, sklicujoč se na spremenjene okoliščine, če zaradi njih namena pogodbe, ki ga je zasledovala s sklenitvijo pogodbe, ne bi mogla več doseči. V obravnavanem primeru pa je do zatrjevanih spremenjenih okoliščin prišlo šele potem, ko je pogodbena obveznost tožene stranke prenehala, ker jo je v celoti izpolnila. V takšnem primeru pridejo v poštev samo še pravna pravila o nevarnosti.

Pogodbena obveznost tožeče stranke je (bila) denarna. Zaradi otežkočenja izpolnitve denarne obveznosti pa razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin ni mogoče zahtevati. To pokaže že primerjava s 354. in 355. členom ZOR. Species obveznost preneha, če njena izpolnitev ni mogoča iz razlogov, za katere dolžnik ne odgovarja (1. odstavek 354. člena ZOR). S to zakonsko določbo je usklajena določba 1. odstavka 133. člena ZOR. Če je predmet pogodbe species obveznost, je pogodbo zaradi spremenjenih okoliščin, katerih posledica je otežkočenje (ne pa še onemogočenje) izpolnitve, možno razvezati. Ne preneha pa generična obveznost, četudi so vse po vrsti določene stvari, ki jih ima dolžnik, uničene zaradi okoliščin, za katere dolžnik ne odgovarja (1. odstavek 355. člena ZOR). Če dolžnikova obveznost zaradi uničenja vseh generičnih stvari, ki jih ima, ne preneha, tudi ni mogoče zahtevati razveze pogodbe po 1. odstavku 133. člena ZOR, če je dolžnikova izpolnitev otežkočena. Ker je tudi denar generična stvar, velja za denarno obveznost isto.

Še nadaljna okoliščina, ki kaže na neutemeljenost tožbenega zahtevka pa je sledeča. Zaradi spremenjenih okoliščin se pogodba lahko razveže (1. odstavek 133. člena ZOR). Spremenjene okoliščine torej niso razlog za razveljavitev pogodbe. To tudi ne morejo biti, ker v sklenitveni fazi ni bilo nič narobe. Razveza pogodbe pomeni spremembo v izpolnitveni fazi - za naprej. Ta sprememba pa ni več možna potem, ko je bila pogodbena obveznost, katere predmet je individualno določena stvar, izpolnjena.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče materialnopravno pravilno odločilo. Materialnopravno je pravilno odločilo tudi o temelju tožbenega zahtevka iz nasprotne tožbe. Zato in ker tekom postopka tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP (386. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zoper sodbo sodišča druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP). Kot neutemeljeno pa je zavrnilo tudi revizijo zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo dopolnitev pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje. V omenjeni dopolnitvi pritožbe uveljavlja namreč tožeča stranka novo dejstvo in predlaga nov dokaz. To pa po preteku pritožbenega roka ni več možno (primerjaj: 1. odstavek 348. člena ZPP v zvezi z 2. točko 1. odstavka 500. člena ZPP, 1. odstavek 352. člena ZPP in 367. člen ZPP).