355. člen ZOR
Če so predmet obveznosti stvari, določene po vrsti
(1)Če so predmet obveznosti stvari, določene po vrsti, ne preneha obveznost niti takrat, ko so vse takšne stvari, kar jih ima dolžnik, uničene zaradi okoliščin, za katere on ne odgovarja.
(2)Vendar pa preneha obveznost v primeru, ko so predmet obveznosti po vrsti določene stvari, ki jih je treba vzeti iz neke množice takih stvari, če je uničena cela ta množica.
- VSL sodba I Cpg 856/2008Višje sodišče v Ljubljani · 2008
Tožena stranka vseh neuporabljenih ventilov tožeči stranki po opravljenem delu ni vrnila. Ker ni vrnila vseh, ji je tožeča stranka izdala račun, s katerim je zahtevala plačilo vrednosti le-teh. Po določilu 1. odst. 355. člena ZOR takrat, kadar so predmet obveznosti stvari, določene po vrsti, uničene, obveznost dolžnika ne preneha niti v primeru, če so uničene iz razloga, za katerega on ne odgovarja. Torej je tožbeni zahtevek na plačilo vrednosti ukradene generične stvari po materialnem pravu neutemeljen.
- VSK sodba I Cpg 227/2005Višje sodišče v Kopru · 2006
Sodišče prve stopnje je povsem sprejemljivo tako v dejanskem kot pravnem pogledu obrazložilo, zakaj mora plačati stroške za vodo, elektriko in ogrevanje tožena stranka kot lastnik. Lastnik prostorov je namreč stranka Pogodbe o upravljanju, sklenjene s tožečo stranko. Prav tako je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ni uporaben zastaralni rok enega leta, ker ne gre za dobavo elektrike in vode za potrebe gospodinjstva, ampak za obračun dobavljene elektrike in vode med tožečo in toženo stranko, ki sta pravni osebi.
- VSRS Sodba III Ips 88/2004Vrhovno sodišče RS · 2005
Morebitne dolžnikove težave pri pridobivanju vrstnih (generičnih) stvari ne zadoščajo za nastanek dolžnikove nemožnosti (2. odstavek 355. člena ZOR). 355. člen ZOR se lahko smiselno uporabi za pravice, določene po vrsti. Smisel 4. odstavka 116. člena ZPPSL je, da se vzpostavi pravni položaj, ki bi ostajal, če bi pravno dejanje ne bilo storjeno; to odločilno govori v prid vrnitve prejetega, dokler je le-ta sploh mogoča.
Sodna praksa
7 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 12. 2008Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba I Cpg 856/2008Višje sodišče v Ljubljani · 4. 12. 2008
Tožena stranka vseh neuporabljenih ventilov tožeči stranki po opravljenem delu ni vrnila. Ker ni vrnila vseh, ji je tožeča stranka izdala račun, s katerim je zahtevala plačilo vrednosti le-teh. Po določilu 1. odst. 355. člena ZOR takrat, kadar so predmet obveznosti stvari, določene po vrsti, uničene, obveznost dolžnika ne preneha niti v primeru, če so uničene iz razloga, za katerega on ne odgovarja. Torej je tožbeni zahtevek na plačilo vrednosti ukradene generične stvari po materialnem pravu neutemeljen.
- VSK sodba I Cpg 227/2005Višje sodišče v Kopru · 10. 2. 2006
Sodišče prve stopnje je povsem sprejemljivo tako v dejanskem kot pravnem pogledu obrazložilo, zakaj mora plačati stroške za vodo, elektriko in ogrevanje tožena stranka kot lastnik. Lastnik prostorov je namreč stranka Pogodbe o upravljanju, sklenjene s tožečo stranko. Prav tako je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ni uporaben zastaralni rok enega leta, ker ne gre za dobavo elektrike in vode za potrebe gospodinjstva, ampak za obračun dobavljene elektrike in vode med tožečo in toženo stranko, ki sta pravni osebi.
- VSRS Sodba III Ips 88/2004Vrhovno sodišče RS · 25. 10. 2005
Morebitne dolžnikove težave pri pridobivanju vrstnih (generičnih) stvari ne zadoščajo za nastanek dolžnikove nemožnosti (2. odstavek 355. člena ZOR). 355. člen ZOR se lahko smiselno uporabi za pravice, določene po vrsti. Smisel 4. odstavka 116. člena ZPPSL je, da se vzpostavi pravni položaj, ki bi ostajal, če bi pravno dejanje ne bilo storjeno; to odločilno govori v prid vrnitve prejetega, dokler je le-ta sploh mogoča.
- VSRS Sodba in sklep III Ips 93/2003Vrhovno sodišče RS · 18. 5. 2004
Najbolj generična stvar je denar. Zato nemožnost izpolnitve denarne obveznosti (sploh) ne pride v poštev. Zakonska ureditev zamudnih obresti ni kogentna.
- VSL sodba I Cpg 856/2001Višje sodišče v Ljubljani · 5. 9. 2001
V obravnavanem primeru se zahtevek glasi na izločitev denarja: Na denarju kot genusu pa izločitvene pravice v načelu ni.
- VSL sodba I Cpg 645/99Višje sodišče v Ljubljani · 6. 12. 2000
V ZOR-u ni določbe, ki bi določala izpodbojnost pogodbe zaradi tega, ker jo ena od strank ni v celoti izpolnila. Za tak primer so določene drugačna sankcija, npr. razveza pogodbe (124. do 132. člena) ali prenehanje obveznosti (354. in 355. člen).
- VSRS Sodba III Ips 9/93Vrhovno sodišče RS · 31. 3. 1993
Čeprav je dolžniku onemogočeno razpolagati z denarjem iz razlogov, za katere ne odgovarja, njegova denarna obveznost ne preneha.