VSRS Sklep Kp 7/2007

Kazenski postopek zoper obtoženega P.P. se po 139. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ustavi.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

Oškodovanka K.K. se s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 2.10.2006 obtoženega P.P. spoznalo za krivega storitve: kaznivega dejanja umora po 1. točki drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 127. člena KZ (točka 1), poskusa kaznivega dejanja umora po prvem odstavku 127. člena KZ v zvezi z drugim odstavkom 22. člena KZ (točka 2) in kaznivega ravnanja grdega ravnanja po prvem odstavku 146. člena KZ (točka 3). Za dejanje pod prvo točko mu je določilo kazen 30 let zapora, za dejanje pod drugo točko 10 let zapora in za dejanje, opisano pod tretjo točko izreka prvostopenjske sodbe 5 mesecev zapora, nato pa mu je po določbah o steku izreklo enotno kazen 30 let zapora. Po drugem odstavku 105. člena ZKP je oškodovanko K.K. s premoženjskopravnim zahtevkom v celoti napotilo na pravdo. Plačila stroškov kazenskega postopka je obtoženca oprostilo ter odločilo, da nagrada in potrebni izdatki zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti, bremenijo proračun.

Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 6.3.2007 pritožbi obtoženega P.P. in njegovega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeni in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Obtoženca je oprostilo plačilo stroškov pritožbenega postopka, glede nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika po uradni dolžnosti pa odločilo, da ti stroški bremenijo proračun.

Obtoženčev zagovornik, odvetnik A.Ž. je dne 4.4.2007 zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani na podlagi 1. točke prvega odstavka 398. člena ZKP vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb ZKP in napačne uporabe KZ ter "podrejeno" zaradi izrečene kazni. Predlagal je, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo v celoti razveljavi ali pa samo opravi glavno obravnava na kateri naj izvede dokaze, ki so že bili predlagani v pritožbi, "podrejeno" pa naj obtožencu izreče milejšo kazen.

Vrhovni državni tožilec mag. A.F. je v pisnem predlogu predlagal, da naj Vrhovno sodišče kazenski postopek zoper obtoženca ustavi, ker s smrtjo obtoženca niso podane procesne predpostavke za vodenje kazenskega postopka.

Ob reševanju zagovornikove pritožbe je Vrhovno sodišče kazenski postopek zoper obtoženega P.P. ustavilo.

Po 139. členu ZKP se kazenski postopek s sklepom ustavi, če se med postopkom ugotovi, da je obdolženec umrl. Smrt obdolženca je procesna ovira, zaradi katere kazenskega postopka ni mogoče voditi. Ta določba se uporablja v vseh fazah kazenskega postopka, to je od njegove uvedbe, do pravnomočnosti odločbe.

Iz dopisa Zavoda za prestajanje kazni zapora L. z dne 3.5.2007 izhaja, da je obtoženi P.P. dne 28.4.2007 v priporu umrl. Do obtoženčeve smrti je prišlo po izdaji sodbe Višjega sodišča v Ljubljani in še preden je bila zadeva predložena Vrhovnemu sodišču zaradi odločanja o zagovornikovi pritožbi. Temeljna procesna predpostavka, da je kazenski postopek mogoče voditi le zoper živega obdolženca v obravnavanem primeru ni izpolnjena, zato Vrhovno sodišče ni odločilo o zagovornikovi pritožbi, temveč je skladno s 139. členom ZKP kazenski postopek zoper P.P. ustavilo.

Glede na takšen izid kazenskega postopka je bilo skladno s prvim odstavkom 96. člena ter 98. členom ZKP odločeno, da stroški kazenskega postopka v obsegu, kot izhaja iz izreka te odločbe, bremenijo proračun.

Po tretjem odstavku 105. člena ZKP je oškodovanka K.K. s premoženjskopravnim zahtevkom napotena na pravdo.