VSRS Sklep I Ips 192/2006

Zahteva obtoženega M.K. za varstvo zakonitosti se zavrže.

Z izpodbijanim sklepom (list. št. 431-433) je Okrožno sodišče v Ljubljani na podlagi 2. odstavka 207. člena ZKP po preteku dveh mesecev po vložitvi obtožnice zoper oba obtoženca podaljšalo pripor iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, Višje sodišče v Ljubljani pa je pritožbo obtoženega K. zoper ta sklep zavrnilo.

Zoper pravnomočna sklepa o podaljšanju pripora po preteku dveh mesecev od vložitve obtožnice je obtoženi K. sam vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri navaja, da mu je bila kršena pravica do obrambe in pregleda spisa, do poštenega sojenja ter uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja.

Vrhovni državni tožilec predlaga, da se zahteva obtoženega K. zavrže kot nedovoljena, ker ne gre za sklepa o podaljšanju pripora, zoper katera je po določbi 4. odstavka 420. člena ZKP izjemoma dopustna zahteva za varstvo zakonitosti.

Zahteva obtoženega M.K. za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Po določbah 4. odstavka in 1. odstavka 421. člena ZKP sme obdolženec vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti le zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora, ki je bil na podlagi 2. odstavka 272. člena ZKP izdan po vložitvi obtožnice, ne pa zoper sklep o podaljšanju pripora na podlagi 2. odstavka 207. člena ZKP, zoper katerega je bila vložena zahteva obtoženca v obravnavanem primeru. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da zahteva obtoženega M.K. za varstvo zakonitosti ni dovoljena in jo je zato treba na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zavreči.