VSRS Sodba Kp 3/98

Ob reševanju pritožbe zagovornice obdolžene B.B. se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obtožba zoper B.B.

da je zasebnega tožilca A.S. razžalila s tem, da je:

V dnevniku "Republika" v rubriki "Bralci opominjajo in pozdravljajo" zapisala v članku z naslovom "Ne kamenjajmo dreves zaradi plodov!" o zasebnem tožilcu med drugim zapisala sledeče:

-"... da diha (po odhodu neuspešnega vsiljivca) bolj čist zrak."

- "... toda potujoči gospod živi sedaj nekje blizu slovenske prestolnice, se spretno izmika vročilnicam s sodišč, saj je pustil neporavnane račune v M.t. in od povsod, od koder je moral oditi. Tudi zato, ker je na primer "pozabil" prijaviti pištolo na meji. Čudno, kako lahko sedaj ta uvoženi in oboroženi intelektualec "strelja" po slovenskih časopisih vse, ki mu niso po godu. Dokazljivo pa ni sposoben napisati pravilnega stavka."

- "... si predstavljate, kako bi bilo ... če bi nas namesto zdravnika zdravil vsak klošar."

V Republiki dne 21.5.1995 pa je v isti rubriki pod naslovom "Za višji let ptice" v "Republiki" med drugim zapisala o osebnem tožilcu sledeče:

- "Kar pa se tiče evidence RK v zvezi z begunci, pa je to način dela te humanitarne organizacije, ki ima mnogo širše poslanstvo, kot pa da bi se ukvarjala z odslovljenimi ljubimci, ki so jih vzdrževalke dale na čevelj."

- "... vendar za bleferja nikoli ni imela posluha. Zato se je S.Č.-ju (zdaj preimenovanemu v A.S., da bi se znebil neslavne identitete) uprla ..."

- "če drezaš v D... še bolj smrdi. Da ne bi začelo zaudarjati, končujem (vsiljeno) polemiko z A.S., saj ima ta že tako preveč publicitete, kot si jo zasluži. Eden od dokazov, kako javno laže, pa je soboški par;

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje razžalitve po 1. in 2.

odstavku 169. člena KZ,

se iz razloga 4. točke 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrne.

Potrebni izdatki obdolženke ter potrebni izdatki in nagrada njene zagovornice in so potrebni izdatki zasebnega tožilca ter potrebni izdatki in nagrada za njegovega pooblaščenca obremenjujejo proračun.

Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 22.10.1997 obdolženo B.B. iz razloga 1. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe po zasebni tožbi A.S. zaradi kaznivega dejanja razžalitve po 1. in 2. odstavku 169. člena KZ.

Višje sodišče v Ljubljani je na pritožbo pooblaščenca zasebnega tožilca sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obdolženo B.B. spoznalo za krivo kaznivega dejanja razžalitve po 1. in 2.

odstavku 169. člena KZ in ji zanj izreklo pogojno obsodbo, v njej pa določilo kazen 1 mesec in 15 dni zapora. Zoper sodbo se je pritožila zagovornica obdolženke zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona ter predlagala, naj Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženko oprosti obtožbe ali ji kazen odpusti, podrejeno pa, da sodbo Višjega sodišča razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje pristojnemu sodišču.

Vrhovno sodišče je ob reševanju pritožbe ugotovilo, da je bilo dejanje, ki je predmet obtožbe, v enem delu storjeno 21.5.1995, medtem za drugi inkriminirani članek v sodbi ni navedeno, kdaj naj bi bil objavljen, oziroma kdaj naj bi bilo v tem delu kaznivo dejanje storjeno.

Na podlagi preizkusa po uradni dolžnosti (člen 383. ZKP) je bilo treba ob reševanju pritožbe ugotoviti, da glede na določbe 111. in 112. člena KZ, ki je veljal v času, ko naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno (dne 21.5.1995), kazenski pregon za kaznivo dejanje razžalitve po 1. in 2. odstavku 196. člena KZ, ki ga obtožba očita obtoženi B.B., ni več dovoljen. Po določbi 4. točke 357. člena ZKP je bilo treba zato obtožbo zavrniti.

Odločitev o stroških kazenskega postopka temelji na določilih člena 92., 96. in 98. ZKP, odmerjeni pa bodo s posebnim sklepom, ko bodo ti stroški znani.