VSRS Sodba in sklep I Up 147/2002

1. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi. 2. Pritožba zoper sklep se zavrže.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, izdanim na podlagi 41. člena ZUS združilo v skupno obravnavo in odločanje postopka v zadevah U 1401/95 in U 1764/01 (1. točka izreka sodne odločbe).

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 4. točke 1.

odstavka 60. člena ZUS tožbi tožeče stranke z dne 11.9.1995 ugodilo, odpravilo 3. točko odločbe z dne 12.7.1995 ter toženi stranki zadevo v tem obsegu vrnilo v ponoven postopek (2. točka izreka sodne odločbe). Z omenjeno 3. točko izpodbijane odločbe je bilo zahtevku zavezanca (V.B. - B. p.o.) za izločitev dela premoženja iz lastninskega preoblikovanja po Zakonu o zadrugah - ZZad (62. člen ZZad) delno ugodeno in iz lastninjenja dela podjetja, ki ga predstavlja "predelovalna klet Š." izločeno premoženje, ki služi proizvodnji brezalkoholnih pijač (polnilnica brezalkoholnih pijač; brezalkoholna polnilnica, kjer je siruparna, pasterizacija, laboratorij in tekoči trak brez spodnjih prostorov, kjer sta zaklonišče in klet za vino; objekt, v katerem teče postopek priprave vode za brezalkoholne pijače, skladišče kemikalij, kompresorska postaja in cisterna za CO2, ki niso v povezavi s predelavo vina in služijo izključno proizvodnji brezalkoholnih pijač).

Na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS je sodišče prve stopnje tožbi tožeče stranke z dne 16.8.1996 ugodilo in odpravilo tudi odločbo tožene stranke z dne 18.7.1996 (3. točka izreka sodne odločbe). Z omenjeno odločbo izdano med upravnim sporom na podlagi 261. člena ZUP/86 je tožena stranka glede na obvezno razlago seznama podjetij iz 57. člena ZZad - 4. točke B razdelka "Vinske kleti"

(Uradni list RS, št. 35/96 z dne 5.7.1996 ORSPZZad) spremenila 3. točko svoje odločbe z dne 12.7.1995, zahtevek zavezanca za izločitev dela premoženja iz lastninjenja zavrnila in odločila, da "predelovalna klet Š." kot del zavezanca V.B. - B., ki je predmet lastninjenja, sestoji iz prevzemnice grozdja s tehtnico, prevzemnice korita za grozdje, robkalnikov in grozdnih mlinov, fotoelektričnega refraktometra, prostora za vinifikacijo z rototanki, stiskalnice, separatorja, črpalke ter pripadajočega dela zgradbe in zemljišča.

V razlogih izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje med drugim navedlo, da je bilo z odpravljeno 3. točko odločbe z dne 12.7.1995 odločeno o zahtevku zavezanega podjetja za izločitev predelovalne kleti Š. iz premoženja, na katerem v postopku lastninjenja po 57. členu ZZad sodelujejo zadružni upravičenci. Z obvezno razlago seznama podjetij iz 57. člena omenjenega zakona - 4. točke B razdelka "vinske kleti" je državni zbor določil iz česa sestoji omenjena predelovalna klet, ki je predmet lastninjenja. S tem pa je bilo opredeljeno tudi premoženje zavezanega podjetja pri lastninjenju katerega sodelujejo zadružni upravičenci v smislu 57. člena ZZad. Zato z uveljavitvijo obvezne razlage v obravnavani zadevi ni bilo več podlage za odločanje o zahtevku zavezanega podjetja za izločitev obravnavanega premoženja iz lastninskega preoblikovanja. Glede na poznejšo obvezno razlago je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zakonitost odločbe tožene stranke z dne 18.7.1996 že presodilo s sklepom I Up 190/98-5 z dne 11.10.2001, ko je tožnikovi pritožbi ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje U 1291/96 z dne 7.10.1998 razveljavilo in mu zadevo vrnilo v ponoven postopek. Zato v ponovnem postopku sodišče prve stopnje sledi stališčem in ugotovitvam pritožbenega sodišča navedenim v omenjenem sklepu in sicer, da je tožena stranka s spremenjeno odločbo z dne 18.7.1996 drugače opredelila premoženje podjetja, ki se je lastninilo, saj je (glede na obvezno razlago seznama podjetij 57. člena ZZad - 4. točke B razdelka "vinske kleti") njegov zahtevek za izločitev dela premoženja zavrnila. S tem je posegla v njegove pravice (premoženjske), ne da bi mu dala možnost, da se o teh odločilnih dejstvih izjavi. Ker gre v zadevi za stranke z nasprotujočimi interesi, tožena stranka v določbi 261. člena ZUP/86 ni imela podlage za spremembo svoje odločbe, zoper katero je bil sprožen upravni spor. Zato je s svojo odločitvijo kršila pravila postopka, kar bi lahko vplivalo na odločitev. Zato je sodišče prve stopnje, ki je omenjenim razlogom pritožbenega sodišča sledilo, odločbo tožene stranke izdano med upravnim sporom zaradi neupoštevanja pravil postopka, odpravilo.

V pritožbi, ki jo vlaga zoper sodbo in sklep zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja (2. in 3. točka 1. odstavka 72. člena ZUS) tožena stranka navaja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni obrazložilo v čem naj bi bilo kršeno materialno pravo (57. člen ZZad). Napačno je tudi stališče, da v določbah 261. člena ZUP/86 ni imela podlage za spremembo odločbe z dne 12.7.1995. Z njo je namreč 3. točko odločbe le uskladila z obvezno razlago seznama podjetij iz 57. člena navedenega zakona. Zato bi bila njena odločitev enaka, tudi če bi imel zavezanec možnost izjaviti se o relevantnih dejstvih. Sicer pa sodišče niti ni navedlo, v čem naj bi bilo zavezano podjetje oškodovano, ker se ni imelo možnost izjaviti o spremenjenih dejstvih. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi ter izpodbijana sodba in sklep razveljavita.

Tožeča stranka (V. - v. zadruga B. - B. z.o.o., B.) ter stranki z interesom (V.B. - B. p.o. B.) in Kmečka zadruga B. z.o.o. B.) na pritožbo niso odgovorile.

Ad 1. Pritožba zoper sodbo ni utemeljena.

V postopku lastninskega premoženja podjetja V.B. - B. p.o. B.

(podjetje s seznama) so na podlagi 57. člena ZZad sodelovali zadružni upravičenci (Kmečka zadruga B. z.o.o. B. in V.-v. zadruga B.B. z.o.o. B.), zavezanec pa je v skladu z 62. členom omenjenega zakona iz lastninjenja izločal del svojega premoženja (predelovalno klet Š.). Z pozneje (5.7.1996) uveljavljeno obvezno razlago seznama podjetij iz 57. člena ZZad - 4. točke B razdelka "vinske kleti" je zakonodajalec določil premoženje iz katerega sestoji predelovalna klet Šentlenart, ki je del zavezanega podjetja, ki je predmet lastninjenja, ter s tem določil premoženje, na lastninjenju katerega sodelujejo zadružni upravičenci. Obvezna razlaga zakona je sestavni del predpisa od njegove uveljavitve dalje, zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru glede na pozneje uveljavljeno obvezno razlago, ni bilo podlage za odločanje o zahtevku zavezanega podjetja za izločitev dela njegovega premoženja iz lastninjenja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena ZUS izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo morala upoštevati omenjeno obvezno razlago.

Zakonitost odločbe tožene stranke z dne 18.7.1996 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije že presodilo v svojem sklepu I Up 190/98-5 z dne 11.10.2001. Zato se na ugotovitve in stališča v omenjenem sklepu sklicuje in jih ne ponavlja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Ad 2. Pritožba zoper sklep se zavrže.

Po določbi 2. odstavka 41. člena ZUS zoper sklep, s katerim sodišče združi v skupno obravnavanje več pri njemu odprtih postopkov v istem predmetu, pritožba ni dovoljena. Ker je v obravnavani zadevi s pritožbo izpodbijan tudi omenjeni sklep, je pritožbeno sodišče na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS nedovoljeno pritožbo zavrglo (ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje).