57. člen ZZad

Delež zadružnega upravičenca na delu podjetja s seznama se lahko izrazi le v deležu oziroma vrednosti glede na vrednost družbenega premoženja celotnega podjetja. 58. člen ZZad, v primeru uveljavljanja pravice zadružnih upravičencev le na delu podjetja, zgolj daje možnost in ne prisiljuje zavezano podjetje, da se razdeli na več samostojnih gospodarskih družb.

Z odločbo, izdano med upravnim sporom, je tožena stranka zavrnila zahtevek zavezanca, ne da bi mu dala možnost izjaviti se o odločilnih dejstvih.

Iz upravnih spisov namreč izhaja, da se društvo, registrirano kot zadruga z omejeno zavezo, po letu 1945 ni statusno preoblikovalo ali pridružilo nobeni izmed statusnih oblik novih zadružnih organizacij, tožeča stranka pa tudi ni izkazala pravne kontinuitete z društvom kot zadrugo, to je, da bi bila sama statusno oblikovana kot zadružna organizacija v skladu z določbami 2. odstavka 57. člena, 65. in 66. člena ZZad.

Za vračanje premoženja, zaplenjenega v kazenskih postopkih, ki so bili pravnomočno končani do 31.12.1958, so se uporabljale določbe ZDen na podlagi njegovega 92. člena, ki pa je bil razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča (U-I-10/92). Sama razveljavitev ni vplivala na utemeljenost denacionalizacijskih zahtevkov (vštevši zavarovanje iz 88. člena ZDen) v primerih, ko so upravičenci zahtevali namesto v denacionalizacijskem postopku vrnitev v sodnem postopku po določbah ZIKS. To tudi ni vplivalo na pravice pridobljene v denacionalizacijskem postopku ali po določbah ZLPP na podlagi vloženih predlogov za izdajo začasnih odredb, kar velja tudi za postopek lastninjenja in vračanja družbenega premoženja po 57. členu ZZad. Stranka, ki je pridobila neke pravice v enem postopku, jih ne more izgubiti, če uveljavlja zaradi spremenjene zakonodaje svoj zahtevek v drugem postopku.

Zadružne organizacije oziroma zadruge iz 1. oz. 2. alinee 1. odstavka 57. člena ZZad so aktivno legitimirane stranke, ki so upravičene za vlaganje zahtev po navedeni zakonski določbi. Po 2. odstavku 125. člena ZUP pa v primeru, kadar ni pogojev za uvedbo upravnega postopka, izda pristojni organ o tem sklep. Tožeča stranka ni upravičenec po določbi 57. člena ZZad.

Zadružne organizacije oziroma zadruge iz 1. oz. 2. alinee 1. odst. 57. člena ZZad so aktivno legitimirane stranke, ki so upravičene za vlaganje zahtev po navedeni zakonski določbi. Po 2. odstavku 125. člena ZUP pa v primeru, kadar ni pogojev za uvedbo upravnega postopka, izda pristojni organ o tem sklep. Tožeča stranka ni upravičenec po določbi 57. člena ZZad.

Zadružne organizacije oz. zadruge iz 1. in 2. alinee 1. odstavka 57. člena ZZad so aktivno legitimirane stranke, ki so upravičene za vlaganje zahtev po navedeni zakonski določbi. Po 2. odstavku 125. člena ZUP pa v primeru, kadar ni pogojev za uvedbo upravnega postopka, izda pristojni organ sklep. Tožeča stranka ni upravičenec po določbi 57. člena ZZad.

Kmetje lahko pravico do udeležbe pri lastninjenju podjetij v smislu 57. člena zakona o zadrugah uresničijo pravico novoustanovljene zadruge (2. alinea 1. odstavka 57. člena), v katero so vključeni s svojo mlekarsko dejavnostjo ob lastninjenju, ne glede na to, da so to pravico "ustvarili" v drugi zadrugi (tisti, ki je s podjetjem poslovno sodelovala v obdobju 1986-1990) in ne glede na to, da so z drugimi dejavnostmi vključeni tudi v drugih zadrugah. Njihove količine oddanega mleka je zato pri ugotavljanju deležev posameznih zadrug upoštevati pri zadrugi, v katero so vključeni ob lastninjenju.

Po določbi 3. odst. 62. čl. ZZad se lahko izloči iz lastninjenja po 59. členu tega zakona del premoženja podjetja s seznama, če se ugotovi, da to premoženje ne služi za izvajanje osnovne dejavnosti podjetja. Pravno nista pomembni strokovna in fizična ločenost oddelkov pri izvajanju osnovne dejavnosti, temveč je bistveno proizvodno in poslovno sodelovanje po določbah 1. odstavka 57. člena ZZad, ki pa je bilo v upravnem postopku pravilno ugotovljeno.

Podjetje iz 57. člena ZZad je dolžno izdati zadružnim upravičencem za 45% vrednosti družbenega kapitala navadnih delnic, ne glede na obseg poslovanja z njimi.

Pri obsegu sodelovanja članov zadruge z zavezancem je odločilno stanje na dan 26.9.1992, to je zadnji dan za vložitev zahtevka po 57. členu Zakona o zadrugah. Med postopkom spremenjeno dejansko stanje ne more vplivati na delež zadružnega upravičenca, ker bi to pomenilo neenakopraven položaj zadružnih upravičencev, saj objektivno ni bilo mogoče istočasno odločiti o vseh zahtevkih iz 57. člena zakona.

Za odločanje o zahtevi zavezanca za izločitev premoženja iz lastninjenja po 62. členu ZZ ni odločilno, kdaj je bilo to premoženje ustvarjeno in iz katerih sredstev. Zakon o zadrugah namreč predpostavlja, da so zadruge, ki so v obdobju 1986-90 poslovno sodelovale s podjetjem, prispevale k ustvarjanju premoženja podjetja, zaradi česar imajo zadruge pravico sodelovati pri njegovem lastninjenju.

O zahtevi zavezanca za izločitev premoženja iz lastninjenja po 62. členu Zakona o zadrugah ni mogoče odločiti, če ni pred tem v postopku ugotovljeno, ali premoženje, ki ga zavezanec izločuje, služi osnovni dejavnosti podjetja - zavezanca ali ne, pri čemer je osnovna dejavnost podjetja tista dejavnost, v zvezi s katero so zadružni upravičenci poslovno sodelovali.

Iz lastninjenja se lahko izloči premoženje, ki ne služi osnovni dejavnosti. Za osnovno dejavnost se šteje tista dejavnost, s katero so zadružni upravičenci proizvodno sodelovali.

Dokazno breme za izločitveni zahtevek v celoti nosi zavezanec. Glede na dano pooblastilo, da se del premoženja, ki ne služi osnovni dejavnosti, lahko izloči iz lastninjenja, mora biti obrazložena odločitev, ki se glede na namen zakona šteje za najprimernejšo.

Družbeno podjetje ne more biti zadružni upravičenec po določbi 1. odstavka 57. člena zakona o zadrugah.

V postopku lastninskega preoblikovanja podjetij iz 3. odstavka 57. člena zakona lahko zadruge sodelujejo, če je v tem sklenjen sporazum med podjetjem in zadrugo.

Iz lastninjenja premoženja po ZZ se v skladu s 3. odstavkom 62. člena ZZ izloči lahko premoženje, ki v obdobju iz 57. člena tega zakona ni služilo oz. ne služi podjetju za izvajanje njegove osnovne dejavnosti.

Kateri del premoženja se po 3. odstavku 62. člena ZZad izloča iz lastninjenja mora biti v izreku odločbe jasno opredeljen.

Če je bilo podjetje med ustanovitelji zadruge, zadruga ne more sodelovati pri lastninskem preoblikovanju podjetij oziroma njihovih delov s seznama.