VSRS Sklep I Up 64/2001

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 14.5.1998, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enota L. z dne 2.2.1998. Z njo je bilo na podlagi 1.

odstavka 15. člena Zakona o tržni inšpekciji (ZTI) odločeno: (1) da se pravni osebi B., d.o.o., L., prepove na sedežu in v poslovnih prostorih na naslovu M. ulica, L., opravljanje dejavnosti trgovine na debelo z neživilskimi proizvodi (predvsem z računalniško opremo in računalniškim potrošnim materialom) in opravljanje dejavnosti proizvodnje računalnikov, (2) da prepoved velja, dokler pravna oseba ne pridobi odločbe pristojnega organa Upravne enote L., Izpostave C. in (3) da se odločba izvrši z njenim prejemom, pri čemer morebitna pritožba ne zadrži izvršitve.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje med drugim navaja, da je tožeča stranka nesporno imela ugotovitveno odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje navedenih dejavnosti v svoji poslovni enoti na naslovu P. (odločba Sekretariata za gospodarstvo, družbene dejavnosti in občo upravo z dne 25.5.1994). Tožeča stranka je na svojem sedežu na naslovu M. ulica prav tako pridobila odločbo o izpolnjevanju pogojev za nekatere druge dejavnosti (odločba UE L. z dne 21.4.1997). Sodišče prve stopnje ni dvomilo v ugotovitev tržne inšpekcije, da tožeča stranka v poslovni enoti na naslovu P. ni opravljala nobene od v izreku navedenih dejavnosti (uradni zaznamek o pregledu inšpekcijskega organa z dne 29.1.1998). Omenjeni dejavnosti je zato tožeča stranka lahko opravljala edino na svojem sedežu na M. ulici, kar dokazujejo tudi računi, izdani na tem naslovu (zapisnik o inšpekcijskem pregledu z dne 27.1.1998 s prilogami). Ker je tožeča stranka na naslovu M. ulica opravljala dejavnosti, za katere ni pridobila ugotovitvene odločbe po 6. odstavku 4. člena ZGD, je tržni inšpektorat utemeljeno prepovedal opravljanje v izreku navedenih dejavnosti.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (1. odstavek 72. člena ZUS). Navaja, da je sodišče odločilo brez glavne obravnave, čeprav je iz tožbenih ugovorov in podatkov spisa jasno razvidno, da upravni odločbi temeljita na zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Iz inšpekcijskega zapisnika z dne 27.1.1998, na katerega je sodišče oprlo svojo odločitev, ni razvidno, da tožeča stranka ne opravlja dejavnosti trgovine na debelo in dejavnosti proizvodnje računalnikov na naslovu P.. Slednje je inšpekcijski organ ugotovil na podlagi domnevnega obiska na P., o katerem tožeča stranka ni bila obveščena in na njem ni bila navzoča. Inšpekcijski organ tudi ni nikoli neposredno ugotavljal, ali tožeča stranka na naslovu M. ulica opravlja sporni dejavnosti. Nadalje navaja, da je tožeča stranka na sedežu družbe na M. ulici v času inšpekcijskega pregleda imela veljavno odločbo o izpolnjevanju splošnih pogojev za opravljanje nekaterih dejavnosti. Ker za opravljanje dejavnosti trgovine na debelo z računalniki in dejavnosti proizvodnje računalnikov ni potrebno izpolnjevati nobenih posebnih pogojev, omenjena odločba istočasno pomeni tudi dovoljenje za opravljanje teh dveh dejavnosti. Tožeča stranka ponovno uveljavlja tudi povračilo utrpele škode, ki jo je navedla in dokumentirala v tožbi. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Iz 1. odstavka 50. člena ZUS izhaja načelo, da sodišče na prvi stopnji odloča po opravljeni glavni obravnavi. Sodišče lahko odloči tudi brez glavne obravnave, če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno, stranke pa v tožbi ali odgovoru na tožbo niso zahtevale glavne obravnave (2. odstavek 50. člena ZUS). Iz tožbe izhaja, da je tožeča stranka predlagala izvedbo več dokazov in uveljavljala razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožeča stranka utemeljeno opozarja, da sta tožena stranka in sodišče prve stopnje dejansko stanje v bistvenem delu utemeljila le na uradnem zaznamku tržne inšpektorice z dne 29.1.1998. Slednji v nasprotju z inšpekcijskim zapisnikom ni dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka (78. člena Zakona o splošnem upravnem postopku iz leta 1986 (ZUP/86) v zvezi z 11. členom Zakona o tržni inšpekciji (ZTI), saj ni bil sestavljen v skladu z obličnostnimi zahtevami zakona (77. člen ZUP/86). Uradni zaznamek tudi ni namenjen za opravo pomembnejših dejanj v postopku, kot na primer za opravo inšpekcijskega pregleda, ki je bil v konkretnem primeru podlaga za izrek prepovedi opravljanja dejavnosti (primerjaj 74. člen ZUP/86). Iz inšpekcijskega zapisnika z dne 27.1.1998 pa ni razvidno, kar je utemeljeno ugovarjala tožeča stranka, ali se na P. opravljata sporni dejavnosti ali ne. Vse navedeno kaže na spornost ugotovljenega dejanskega stanja in na zahtevo tožeče stranke, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi. Sodišče prve stopnje smiselnemu predlogu tožeče stranke ni sledilo in je odločitev sprejelo na seji.

Namen glavne obravnave pri presoji zakonitosti upravnega akta je v tem, da se na podlagi neposrednega ustnega obravnavanja zbere dokazno gradivo za presojo, ali je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. Na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja bo mogoče presoditi pravilnost uporabe materialnega prava. Tožeča stranka zato v pritožbi utemeljeno uveljavlja bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

Ker so bila torej v upravnem sporu kršena pravila postopka, kar bi moglo vplivati na odločitev, je pritožbeno sodišče že zaradi tega pritožbi ugodilo in drugih pritožbenih ugovorov ni presojalo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da v skladu z danimi napotki opravi nov postopek.