VSRS Sodba I Up 10/2004

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 130/2001-9 z dne 11.11.2003, se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba Sveta sodnikov za prekrške Republike Slovenije z dne 16.1.2001, odpravi.

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 16.1.2001, s katero je bilo odločeno, da se tožnica z dnem 28.6.2000 uvrsti v plačilni razred 2,40, s tem, da do poteka dobe iz 4.

odstavka 258h člena Zakona o prekrških za obračun plače zadrži plačilni razred 2,40.

Sodišče prve stopnje je v razlogih prvostopne sodbe navedlo, da glede na določbo 5. odstavka 258.h člena Zakona o prekrških (ZP, Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/1 in 90/1, 17/91 - I, 13/93, 66/93, 39/96 - odl. US 45/96, 61/96 - odl. US, 35/97, 73/97 - odl. US, 87/97, 73/98, 31/2000 in 33/2000 odl. US) veljajo za sodnike za prekrške smiselno določbe Zakona o sodniški službi (ZSS, Uradni list RS, št. 19/94 in 8/96), kolikor z ZP ni drugače določeno. Po 27. členu ZSS, na podlagi katerega je svoje napredovanje predlagala tožnica, položaj svetnika pridobi sodnik pri prvem napredovanju po dopolnjenem 45 letu starosti, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje (ti pogoji morajo izhajati iz ocene sodniške službe ter glede na določbo 50. člena ZSS izkazovati posebno utemeljene razloge za napredovanje v naslednji plačilni razred izven plačilne skupine, v katero je sodnik razvrščen po 44. členu ZSS). Pri tem pa je treba upoštevati tudi določbo 3. stavka 3. odstavka 258h člena ZP, ki določa, da položaj svetnika pridobi sodnik za prekrške prve stopnje na mestu sodnika za prekrške prve stopnje po izpolnjenih pogojih za redno napredovanje, po petnajstih letih sodniške službe. Ta pogoj pa v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, saj je tožnica, upoštevaje določbo 105. člena ZSS, do 28.6.2000 izpolnila dvanajst let, enajst mesecev in osemindvajset dni sodniške službe, oziroma pogoja petnajst let sodniške službe ob izpolnitvi starosti 45 let ni izpolnjevala. Zato po presoji prvostopnega sodišča ni podan tožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Na odločitev pa ne more vplivati niti pomanjkljiva obrazložitev tožene stranke, ki je zavrnitev izrednega napredovanja utemeljila samo z oceno sodniške službe z dne 10.10.2000, iz katere posebej utemeljeni pogoji za izredno napredovanje ne izhajajo. Glede na določbo 4. odstavka 258h člena ZP pa je po presoji sodišča prve stopnje pravilna tudi tožničina uvrstitev v plačilni razred 2,40.

Tožnica se pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi napačne uporabe materialnega prava. Meni, da je z dopolnitvijo ZP v letu 2000 za sodnike za prekrške nastala možnost, da pridobijo položaj svetnika ali na podlagi ZP (3. odstavek 258.h člena ZP, po petnajstih letih sodniške službe ob izpolnjenih pogojih za redno napredovanje) ali na podlagi ZSS pod enakimi pogoji kot sodniki (ob prvem napredovanju po dopolnjenem 45. letu starosti ob oceni sodniške službe, da izpolnjujejo pogoje za hitrejše napredovanje, 3. odstavek 27. člena ZSS). Tožnica je bila ob izdaji odločbe tožene stranke 16.1.2001 stara več kot 45 let, iz ocene njene službe z dne 10.10.2000 pa izhaja, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Že zato bi jo moral svet sodnikov za prekrške imenovati na položaj svetnice in uvrstiti v plačilni razred 2,94 (3. odstavek 50. člena ZSS). Nemožnost hitrejšega napredovanja sodnikov za prekrške po 3. odstavku 27. člena ZSS bi pomenila ustavno kršitev enakosti. Tudi ZSS določa dve možnosti pridobitve položaja svetnika, ena je v 3. odstavku 27. člena, druga pa v prehodnih določbah 106. člena. Prvostopno sodišče je materialno pravo uporabilo napačno, ker je ob izpolnjenih pogojih za imenovanje na položaj svetnika po 3. odstavku 27. člena ZSS zahtevalo tudi izpolnjevanje še dodatnega pogoja iz 1. odstavka 50. člena ZSS, kar pa ni dopustno. Tožnica z zahtevanim napredovanjem tudi ne bi napredovala izven svoje skupine, pač pa bi pridobila svetniški položaj in uvrstitev v plačilni razred 2,94, ki pa je znotraj prve plačilne skupine. Prvostopno sodišče je tudi napačno povzelo iz ocene sodniške službe, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za hitrejše napredovanje. Presoja ocene pa tudi sicer ni predmet upravnega spora, temveč izključno pristojnost Sveta sodnikov za prekrške. V oceni so izpolnjeni kriteriji iz 29. in tudi 50. člena ZSS, ki bi bili sicer potrebni kot podlaga za odločanje. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in napadeno sodbo spremeni tako, da tožničinemu tožbenemu zahtevku ugodi.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da lahko sodnik za prekrške prve stopnje napreduje na položaj svetnika in je uvrščen v plačilni razred 2.94 po določbah ZSS (prejšnji 3. in sedaj 4.

odstavek 27. člena ZSS) ob prvem napredovanju po dopolnjenem 45 letu starosti na podlagi ocene, s katero je ugotovljeno, da sodnik izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje; ali po določbah ZP (3. stavek 3. odstavka 258.h člena ZP). Takšna je tudi sedanja praksa Sveta sodnikov za prekrške.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je v obravnavanem primeru prvostopno sodišče ob pravilni ugotoviti dejanskega stanja (da je bila tožnica ob odločanju o napredovanju že stara 45 let, da je bilo s pravnomočno oceno ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje in da je imela ob napredovanju več kot 12 let sodniške službe) napačno uporabilo materialno pravo, in sicer tedanji 3. odstavek 27. člena ZSS in 3. stavek 3. odstavka 258h člena ZP, ker je menilo, da morajo biti za napredovanje tožnice v položaj svetnice hkrati izpolnjeni pogoji iz navedenih zakonskih določb.

Pritožbeno sodišče meni, da mora sodnik za prekrške prve stopnje za napredovanje v naziv svetnik ob prvem napredovanju izpolnjevati ali pogoje iz 3. odstavka 27. člena ZSS (dopolnjenih 45 let starosti in ocena sodniške službe, s katero je ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje), ali pa pogoje iz 3. stavka 3. odstavka 258h člena ZP (po 15 letih sodniške službe, če izpolnjuje pogoje za redno napredovanje). Ni pa dopustna kombinacija pogojev iz navedenih zakonskih določb. V obravnavanem primeru po presoji pritožbenega sodišča z zahtevanim napredovanjem tožnica tudi ne bi napredovala izven plačilne skupine sodnikov za prekrške prve stopnje, zato v tem primeru ne pride v poštev uporaba določb 50. člena ZSS.

Ker je torej prvostopno sodišče v obravnavanem primeru napačno uporabilo materialno pravo, je njegova odločitev napačna. Po presoji pritožbenega sodišča pa je tudi odločitev tožene stranke vsaj neustrezno utemeljena, če že ne napačna. Tožena stranka namreč ugotavlja, da sicer tožnica izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, kar izhaja iz ocene njenega dela z dne 10.10.2000, vendar iz te ocene ne izhaja, da bi se tožnica še posebej in izjemno odlikovala in tako izpolnjevala pogoje za imenovanje v naziv svetnica. Kateri so ti pogoji in kje so določeni, pa tožena stranka v svoji odločbi ne navaja, zato njene odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. To pa je razlog, da se odločba tožene stranke odpravi zaradi kršitev pravil postopka po 3. točki 1. odstavka 60. člena ZUS.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS.