44. člen ZSS

Pravica do plače okrajne državne tožilke je po določbi prvega odstavka 49. člena ZDT-1 v povezavi s prvim odstavkom 44. člena ZSS vezana na naziv, v katerega je imenovana, in ne na stvarno pristojnost sodišč oziroma zadev, ki so ji dodeljene v reševanje. Okrajni državni tožilec lahko rešuje tudi kazenske zadeve iz pristojnosti okrožnega sodišča in je opravljanje tega dela že upoštevano v njegovi plači. Zato ni mogoče slediti zaključku sodišča prve stopnje, da okrajni državni tožilec, ki rešuje kazenske zadeve iz pristojnosti okrožnega sodišča, opravlja višje vrednoteno delo, kot je določeno z njegovim imenovanjem, in da je posledično upravičen do višjega plačila.

Tožena stranka je ravnala zakonito, ko tožnici (sodnici) ni izplačevala plače za 50. plačni razred, ampak ji je izplačala plačo za 47. plačni razred in tudi, ko je tožnici plačo znižala za 4 %. Ne glede na to, da je Sodni svet odpravil odločbo predsednice sodišče in ne glede na kasnejšo pravnomočno odločbo, da ima tožnica pravico do osnovne plače, ki ustreza 50. plačnemu razredu, je imela tožena stranka za svoje ravnanje podlago v 3. členu ZSPJS. Tretji odstavek 3. člena ZSPJS določa, da se v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, saj se v tem primeru uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnih pogodb, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, kot sestavni del te pogodbe, odločbe ali sklepa.

Zakonska ureditev ob izvolitvi dopušča le uvrstitev sodnika v plačni razred funkcije, kamor je sodnik uvrščen brez napredovanja, to pa je izhodiščni oziroma začetni plačni razred. Ponovna izvolitev v sodniško funkcijo sama po sebi ne oživi pravic, ki jih je imel sodnik pred prenehanjem prejšnje sodniške funkcije. Novoizvoljeni sodnik in sodnik, ki po ocenjevalnem obdobju lahko napreduje glede uvrščanja v plačni razred nista v enakem položaju.

Kakor je pojasnilo Ustavno sodišče, je ZSPJS-L plačne razrede sodniških funkcij ponovno na novo ovrednotil, pri čemer je določil, da jih bodo sodniki dosegli v dveh korakih. Z ZSPJS-L je bilo tako predvideno, da so od 1. 7. 2009 sodniki upravičeni do plače v skladu z začasnimi plačnimi razredi iz 17. člena ZSPJS-L, s 1. 12. 2010 pa se uvrstijo v končne plačne razrede iz 16. člena ZSPJS-L. Nato pa je bil pred 1. 12. 2010, ko naj bi se plače sodnikom začele obračunavati in izplačevati po 16. členu ZSPJS-L, sprejet ZIU, po katerem je bilo obračunavanje in izplačevanje plač sodnikov na podlagi 17. člena ZSPJS-L podaljšano še za obdobje od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011. Taka ureditev ni bila neustavna z vidika 2., 3. in 125. člena URS iz razlogov, kot jih navaja Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-15/14-15 z dne 26. 3. 2015. Iz enakega razloga tudi ni neustavna ureditev tretjega odstavka 9. člena ZIU, ki je plače funkcionarjev in s tem tudi sodnikov od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 znižal za 4%.

Z ZSPJS-L je bilo predvideno, da so od 1. 7. 2009 sodniki upravičeni do plače v skladu z začasnimi plačnimi razredi iz 17. člena ZSPJS-L, s 1. 12. 2010 pa se uvrstijo v končne plačne razrede iz 16. člena ZSPJS-L. Nato pa je bil pred 1. 12. 2010, ko naj bi se plače sodnikom začele obračunavati in izplačevati po 16. členu ZSPJS-L, sprejet ZIU, po katerem je bilo obračunavanje in izplačevanje plač sodnikov na podlagi 17. člena ZSPJS-L podaljšano še za obdobje od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011. Taka ureditev ni bila neustavna z vidika 2., 3. in 125. člena URS iz razlogov, kot jih navaja Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-15/14-15 z dne 26. 3. 2015. Iz enakega razloga tudi ni neustavna ureditev tretjega odstavka 9. člena ZIU, ki je plače funkcionarjev in s tem tudi sodnikov od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 znižal za 4 %. Znižanje velja enako za funkcionarje vseh treh vej oblasti, ne samo za sodnike, zato slednji niso v slabšem položaju.

Določbe 45. člena ZSS je treba razlagati v pomenu, da sta imenovanje in napredovanje sodnika edini podlagi za uvrstitev sodnika v plačni razred. Ob odsotnosti nadaljnjih določb v ZSPJS ali v ZSS o tem, kako se sodnika uvrsti ob imenovanju, je ureditev z uporabo logične razlage mogoče razumeti (le) v pomenu, da se sodnika uvrsti v začetni plačni razred, v katerega je uvrščena funkcija. Sodnika zakon ne varuje z zagotovljeno plačo v primeru ponovne izvolitve v sodniško funkcijo po prekinitvi opravljanja sodniške službe. Z začetkom mandata oziroma ob imenovanju na višje sodniško mesto se vsi sodniki enotno uvrstijo v začetni plačni razred za funkcijo, kar pa zanje ne pomeni dokončnega pač pa prehodno stanje, saj z nastopom sodniške službe pridobi sodnik pravico do napredovanja pod pogoji zakona (prvi odstavek 24. člena ZSS).

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji oziroma določitvi pravne podlage za določitev obračuna in izplačila plače sodnika v obdobju od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011; - ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo v zvezi s 4 % znižanjem osnovne plače.

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja: ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji oziroma določitvi pravne podlage za obračun in izplačilo plače tožnice v obdobju od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011; ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo v vezi s 4 % znižanjem osnovne plače tožnice.

Tretji odstavek 9. člena ZIU, ki za omejitev učinkov finančne krize začasno, od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, določa znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4 % osnovne plače, se za sodnike ne uporablja. Takšna zakonska ureditev je v nasprotju z ZSS kot specialnim zakonom, ki v prvem odstavku 44. člena določa, da ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačilnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan ali položaju, za katerega je imenovan ter da se sodniku plača v trajanju mandata ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. ZSS v 52. členu določa, v katerih primerih se lahko plača sodnika zmanjša. Tretji odstavek 9. člena ZIU ne predstavlja vsebinsko skladne celote z ureditvijo v ZSS. V primeru kolizije je zato treba uporabiti zakon, ki je ustavno skladen. To pa je ZSS, ki v določbi 44. člena vsebuje pomembni varovali za ohranjanje nespremenljivosti sodnikove plače kot ene od bistvenih predpostavk za neodvisno delovanje sodstva, kot ga zasleduje 125. člen URS. Takšen pristop narekuje tudi zgodovinska razlaga, saj je bilo pred tem znižanje plač sodnikov določeno tudi v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSS (ZSS, Ur. l. RS, št. 91/

Tretji odstavek 9. člena ZIU, ki za omejitev učinkov finančne krize začasno, od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, določa znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4 % osnovne plače, se za sodnike ne uporablja. Takšna zakonska ureditev je v nasprotju z ZSS kot specialnim zakonom, ki v prvem odstavku 44. člena določa, da ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačilnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan ali položaju, za katerega je imenovan ter da se sodniku plača v trajanju mandata ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. ZSS v 52. členu določa, v katerih primerih se lahko plača sodnika zmanjša. Tretji odstavek 9. člena ZIU ne predstavlja vsebinsko skladne celote z ureditvijo v ZSS. V primeru kolizije je zato treba uporabiti zakon, ki je ustavno skladen. To pa je ZSS, ki v določbi 44. člena vsebuje pomembni varovali za ohranjanje nespremenljivosti sodnikove plače kot ene od bistvenih predpostavk za neodvisno delovanje sodstva, kot ga zasleduje 125. člen URS. Takšen pristop narekuje tudi zgodovinska razlaga, saj je bilo pred tem znižanje plač sodnikov določeno tudi v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSS (ZSS, Ur. l. RS, št. 91/

Tretji odstavek 9. člena ZIU, ki za omejitev učinkov finančne krize začasno, od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, določa znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4 % osnovne plače, se za sodnike ne uporablja. Takšna zakonska ureditev je v nasprotju z ZSS kot specialnim zakonom, ki v prvem odstavku 44. člena določa, da ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačilnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan ali položaju, za katerega je imenovan ter da se sodniku plača v trajanju mandata ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. ZSS v 52. členu določa, v katerih primerih se lahko plača sodnika zmanjša. Tretji odstavek 9. člena ZIU ne predstavlja vsebinsko skladne celote z ureditvijo v ZSS. V primeru kolizije je zato treba uporabiti zakon, ki je ustavno skladen. To pa je ZSS, ki v določbi 44. člena vsebuje pomembni varovali za ohranjanje nespremenljivosti sodnikove plače kot ene od bistvenih predpostavk za neodvisno delovanje sodstva, kot ga zasleduje 125. člen URS. Takšen pristop narekuje tudi zgodovinska razlaga, saj je bilo pred tem znižanje plač sodnikov določeno tudi v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSS (ZSS, Ur. l. RS, št. 91/

Tožnik je od 1. 12. 2010 uvrščen v 55. plačni razred (ker je bila odločba, s katero je bila njegova plača znižana na 51. plačni razred, odpravljena), zato mu je tožena stranka dolžna od takrat dalje izplačevati plačo, ustrezno 55. plačnemu razredu. Ker je dejansko prejemal nižjo plačo (po 51. plačilnem razredu), je za to obdobje upravičen do razlike med pripadajočo in dejansko izplačano plačo, tožena stranka pa mu je od pripadajoče bruto razlike dolžna obračunati in plačati tudi davke in prispevke. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo, razen v delu, v katerem je ugodilo tožbenemu zahtevku tudi glede bodoče dospevajočih plač za čas po zaključku glavne obravnave, saj sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave.

S tem, ko je nekdo imenovan na sodniško funkcijo pri drugem sodnem organu, kot jo je opravljal prej, mu hkrati preneha sodniška funkcija pri prejšnjem organu in ker začne opravljati sodniško funkcijo pri drugem organu, se mu mora tudi na novo določiti plačilni razred, zaradi česar pri tožnici obe odločbi ne urejata iste zadeve. To, da je bila tožnica imenovana na sodniško mesto iste stopnje in ne na nižje sodniško mesto, še vedno ne more spremeniti dejstva, da ne gre za isto zadevo.

Glede na določbo 3. odstavka 17. člena ZSPJS-L je po presoji sodišča tožeča stranka kot višja sodnica, ob upoštevanju nespornega dejstva, da je ob izdaji izpodbijane odločbe že dosegla 53. plačni razred kot višja sodnica in da najvišji plačni razred za višjega sodnika po tabeli iz 1. odstavka 17. člena ZSPJS-L znaša 55, upravičena do uvrstitve v 54. plačni razred.

Četudi je bila po mnenju sodišča glede na položaj in nesporna dosedanja napredovanja tožnice ter v primerjavi z ostalimi uvrstitvami okrajnih sodnikov svetnikov, ki so bili 1. januarja 2008 še na položaju okrajnega sodnika in so šele po tem datumu napredovali na sodniško mesto okrožnega sodnika ter s tem tudi v višji, 51. plačni razred, tožnica s takšno uvrstitvijo v 48. plačni razred postavljena v neenakopraven položaj, sodišče ne more, glede na takrat veljavno zakonodajo sprejeti drugačne odločitve, kot jo je tožena stranka.

Iz določb ZUP izhaja, da ni važno, kdaj je stranka vložila zahtevo za izdajo odločbe po nadzorstveni pravici, ampak je postavljen absolutni rok, do kdaj se taka odločba lahko izda.

Pri tožeči stranki niso izpolnjeni pogoji za napredovanje po 1. odstavku 50. člena Zakona o sodniški službi (ZSS), saj gre pri tem za napredovanje sodnika po merilu sojenja, česar pa tožeča stranka ne opravlja. Na to pa ne vpliva primerjava z vodstvenimi sposobnostmi tožeče stranke pri opravljanju funkcije predsednika okrožnega sodišča, saj tožeča stranka dejansko ni izkazala sojenja.

Sodnik lahko napreduje v plačilnem razredu (26. in 2. odstavek 50. člena ZSS) po treh letih od zadnjega napredovanja. Tožena stranka (Sodni svet RS) novoizvoljene sodnike po zaprisegi uvrsti v plačilni razred, upoštevaje tudi določbi 1. odstavka 105. člena in 3. odstavka 107. člena ZSS ter stališča, ki jih je tožena stranka sprejela v zvezi z razlago tega člena.