27. člen ZSS

Tožnica je ob prvem napredovanju na položaju višje sodnice napredovala za dva plačna razreda, kar pa ne pomeni, da je napredovala dvakrat, ampak gre za eno samo napredovanje (hitrejše napredovanje), ki zajema dva plačna razreda. Z oceno sodniške službe personalni svet ugotovi le (ne)izpolnjevanje pogojev za napredovanje oziroma, da sodnik ne ustreza sodniški službi (32. člen ZSS), ne ugotavlja oziroma ne odloča pa tudi o uvrstitvi v plačni razred na podlagi te ocene. Ker je bila tožnica že pri prvem napredovanju uvrščena v najvišji plačilni razred sodniškega mesta višji sodnik, v plačnih razredih na mestu višjega sodnika ne more več napredovati.

Novega upravnega postopka po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP ni mogoče začeti, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek. Pri tem je pomembno, da se ugotovi, da gre za upravno zadevo z isto stranko (vlagateljem zahteve) in z isto vsebino (zahtevkom o tem, kar stranka uveljavlja). Sicer ne gre (več) za isto upravno zadevo in je treba o novi zahtevi stranke odločiti v skladu z ZUP. Za drugačno upravno zadevo, ki ne ovira začetka novega upravnega postopka, gre lahko tudi tedaj, ko se je upoštevno dejstvo oziroma predpis spremenil po izdaji (prvostopenjske) upravne odločbe v prej začetem upravnem postopku, ki pa zaradi pravnih sredstev še ni bil pravnomočno končan.

Okrajni (in okrožni) sodniki pri napredovanju na položaj svétnika v primerjavi z višjimi in vrhovnimi sodniki niso diskriminirani, saj so tudi pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba za izvolitev na posamezno sodniško mesto oziroma v naziv okrajni, okrožni, višji in vrhovni sodnik, pomembno različni. Različna je torej umestitev navedenih skupin sodnikov v hierarhični sistem sodstva, pri čemer se sodišče v zakonsko primernost ureditve ne more spuščati, saj gre za stvar, ki je v polju odločanja zakonodajalca.

ZDT-1 nima izrecne določbe, ki bi tožnici dala pravico do dostopa do sodnega varstva zoper izpodbijani akt Vlade. Vendar, ker mora sodišče zagotavljati sodno varstvo tožničine pravice na podlagi 23. člena Ustave v zvezi z njeno zakonsko pravico do napredovanja, Upravno sodišče ugotavlja, da ima tožnica dostop do sodnega varstva v tem sporu preko določbe osmega odstavka 37. člena ZDT-1. Po tem določilu, če ZDT-1 ne določa drugače, se glede napredovanja državnih tožilcev smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniško službo. ZSS pa v določbi člena 21a, ki ureja vročanje odločbe Sodnega sveta o imenovanju kandidatom, ki so se prijavili na razpisano mesto, pravi, "če je sprožen upravni spor, mora pristojno sodišče odločiti najpozneje v tridesetih dneh." Na tej podlagi ima tudi tožnica pravico, da sproži upravni spor zoper izpodbijani akt Vlade pred pristojnim sodiščem. Upoštevajoč sistematično in jezikovno metodo razlage predpisov po mnenju Upravnega sodišča uvedba ZSSvet nima vpliva na spremembo pristojnosti sodišča, ko gre za napredovanje oziroma imenovanje državnega tožilca na mesto vrhovnega državnega tožilca, kajti zakonodajalec ni vzpostavil potrebne zakonske zve

ZSS za izdelavo ocene sodniške službe ne predvideva nobenega posebnega postopka niti ne predvideva izdaje odločbe o oceni, sama ocena sodniške službe pa tudi ne pomeni posebne odločitve o kakršnikoli pravici ali pravni koristi tožeče stranke; vsebuje le strokovno oceno in za tožečo stranko neposredno ne povzroča nobenih pravnih posledic niti ji ne posega v kakšno pravico, saj jo je za učinkovanje potrebno najprej uporabiti pri odločanju o napredovanju in v posledici tega izdati sklep o (rednem) napredovanju, ki ga izda predsednik sodišča ali sklep o (izrednem) napredovanju, ki ga izda sodni svet. Posledično to pomeni, da sama ocena sodniške službe nima značaja upravnega akta, zoper katerega bi bil po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 dopusten upravni spor. Ker o izrednem napredovanju odloči Sodni svet na predlog sodnika ali predsednika sodišča, to pomeni, da tožeča stranka, ki na podlagi izdelane ocene sodniške službe izpolnjuje pogoje za redno napredovanje, lahko po izčrpanju poti preko pritožbenega personalnega sveta zahteva tudi od Sodnega sveta, da odloči o njenem morebitnem predlogu za hitrejše ali izredno napredovanje ali napredovanje v višji sodniški naziv. Sod

ZSS v 27. členu določa, da za napredovanje vrhovnih sodnikov na položaj svétnika zadostuje devet let dela na omenjeni funkciji in pozitivna ocena službe, nikjer pa ne govori še o kakšnih drugih pogojih (kot je to primer sodnikov oziroma tožilcev ostalih stopenj v primerih napredovanj na položaj svétnika). Njihovo napredovanje tako ni vezano na pogoje napredovanj v višji plačni razred, zato se interventna zakona, ki ju je pri odločanju uporabila tožena stranka, na primer tožnice ob uporabi omenjenih metod razlage ZSS ne nanašajo.

ZSS v 27. členu sam določa, da za napredovanje vrhovnih sodnikov na položaj svétnika zadostuje devet let dela na omenjeni funkciji in pozitivna ocena službe, nikjer pa ne govori še o kakšnih drugih pogojih (kot je to primer sodnikov oziroma tožilcev ostalih stopenj v primerih napredovanj na položaj svétnika). Njihovo napredovanje tako ni vezano na pogoje napredovanj v višji plačni razred, zato se interventna zakona, ki ju je pri odločanju uporabila tožena stranka, na primer tožnice ob uporabi jezikovne metode razlage ZSS ne nanašajo.

Iz jezikovne razlage določbe 3. alineje petega odstavka 34. člena ZSS izhaja, da je napredovanje na položaj višjega sodnika svétnika časovno gledano vezano na napredovanje v višji plačni razred, saj višji sodnik napreduje na položaj sodnika svétnika pri drugem ali tretjem napredovanju v višji plačni razred po 26. členu ZSS, pri čemer je pri hitrejšem napredovanju na položaj svétnika treba izpolnjevati še dodatni pogoj - sodnik mora pridobiti oceno sodniške službe, iz katere izhaja, da so izpolnjeni pogoji za hitrejše napredovanje sodnika. Ker je napredovanje v višji plačni razred v letih 2013 in 2014 po specialni ureditvi ZUJF in ZIPRS1314 izključeno, tožnica v teh letih (kljub izpolnjevanju pogojev po ZSS) ne more drugič napredovati v višji plačni razred, posledično pa tudi ne more napredovati na položaj višje sodnice svétnice.

Zgolj statistično število rešenih zadev sodnika ne more biti edini pokazatelj obsega opravljenega dela sodnika.

Iz besedila četrtega odstavka 27. člena ZSS izhaja, da sodnik položaj svetnika pridobi, ko bi sicer po dopolnjenem 45. letu starosti prvič napredoval, torej ko bi bili sicer izpolnjeni pogoji za redno napredovanje po določbi 26. člena ZSS. To pa je po preteku treh let od zadnjega napredovanja. Sodnik bi bil v nasprotnem primeru prikrajšan za napredovanje za obdobje od dneva po preteku treh let od zadnjega napredovanja pa do dneva odločitve sodnega sveta o hitrejšem napredovanju.

V obravnavanem primeru je sporno, s katerim dnem je tožnik, ki je okrajni sodnik, napredoval oziroma od kdaj mu pripada položaj svétnika in temu ustrezna uvrstitev v 51. plačni razred. Medtem ko je po stališču tožene stranke tožnik napredoval na položaj svétnika z dnem odločitve Sodnega sveta, se glede na določbe ZSS sodišče pridružuje stališču tožnika, da je relevanten dan, ko je za napredovanje izpolnil predpisane pogoje.

Poleg pokazatelja, ki izhaja iz statistike sodnih odločitev v pritožbenih postopkih, je delež vloženih pritožb, ob upoštevanju vrste (strukture) zadev, šteti kot enega izmed pokazateljev dosežene stopnje pravilnosti in zakonitosti sodnikovega odločanja, pa tudi sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj. Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da je obseg sodelovanja strokovnega sodelavca pri sodniškem delu eden od pokazateljev sodnikove zavzetosti in odgovornosti pri delu, iz česar pa ne izhaja, da je nujno pokazatelj sodnikove sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj in ne morebiti pokazatelj njegove delovne sposobnosti ali opravljenega dela pri odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov.

Hitrejše napredovanje po četrtem odstavku 27. člena ZSS je časovno gledano vezano na siceršnje redno napredovanje, saj okrajni oziroma okrožni sodnik napreduje na položaj svetnika takrat, ko bi sicer redno napredoval, ob dodatnih pogojih, da je pred tem že dopolnil starost petinštiridesetih let in da je z oceno sodniške službe za zadnje 3-letno obdobje ugotovljeno izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje.

V tem upravnem sporu tožnica uveljavlja sodno varstvo pravice do napredovanja na položaj svétnice. Pravna narava tega interesa je zakonska pravica tožnice in ne le pravna korist, zato mora biti presoja zakonitosti izpodbijanega akta stroga, a manj stroga kot v primerih, ko gre za posege v temeljne človekove pravice. Varstvo pridobljene pravice do sodniškega položaja svétnika po ZSS po naravi stvari ne more veljati samo takrat, ko sodniku ob premestitvi ni mogoče zagotoviti enakega sodniškega mesta, kajti nedvomno ga obdrži tudi v primeru situacije iz prvega stavka 3. odstavka 66. člena ZSS, ko je torej premeščen na enako sodniško mesto. Iz tega sledi, da je zakonodajalec zagotovil popolno varstvo pridobljene pravice v zvezi s položajem svétnika za sodnike po 66. členu ZSS, med tem ko ni zagotovil varstva pridobljene pravice v zvezi s položajem svétnika sodnikom za prekrške, kot to izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča. Iz odločbe Ustavnega sodišča implicitno izhaja, da določila 66. člena ZSS ni mogoče uporabiti pri odločanju po 5. odstavku 217. člena ZP-1, ker je zakonodajalec drugačno (specialno) ureditev prevedbe v primeru premestitve zaradi sistemske reorganizacije določil v sp

Po presoji sodišča ni mogoče sprejeti stališča tožnice, da se pridobi položaj svétnika okrajnega ali okrožnega sodišča po t.i. hitrejšem napredovanju upoštevaje čas glede na datum izvolitve, kar bi bilo v njenem primeru 19. 10. 2002. T.i. hitrejše napredovanje po 4. odstavku 27. člena ZSS, upoštevaje gramatikalno razlago, pomeni napredovanje na položaj svétnika okrajnega ali okrožnega sodišča in je vezano na starost sodnika in na »pozitivno« oceno sodniške službe, to napredovanje pa je možno pri prvem napredovanju po izpolnitvi teh pogojev. Hitrejše napredovanje je tako mogoče, ko sodnik prvič napreduje po dopolnjenem 45 letu starosti in ob »pozitivni« oceni sodniške službe. Sodišče sprejema stališče tožene stranke, da takšno napredovanje nastopi z dnevom seje tožene stranke. Takšno stališče je tudi razumljivo, ker morajo biti izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, ko prvič napreduje sodnik okrajnega ali okrožnega sodišča potem, ko so ti pogoji izpolnjeni. Napredovanje v višji plačilni razred je redno napredovanje po 26. členu ZSS, hitrejše napredovanje na položaj svétnika okrajnega ali okrožnega sodišča pa obravnava 4. odstavek 27. člena ZSS.

Sodnik za prekrške prve stopnje lahko izredno napreduje v položaj svetnika po določbah 3. odstavka 27. člena ZSS ali po določbah 3. stavka 3. odstavka 258h člena ZP.

Tožena stranka (Sodni svet RS) mora pri imenovanju na položaj svetnika okrožnega državnega tožilstva po 3. odst. 27. čl. ZSS v vsakem primeru ugotavljati tri zakonske pogoje, to je: prvo napredovanje po treh letih; o dopolnjenem petinštiridesetem letu starosti; ocena sodniške-tožilske službe, z ugotovitvijo, da kandidat izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.

Sodnik izpolnjuje pogoj za napredovanje na višje sodniško mesto okrožnega sodnika potem, ko najprej dvakrat napreduje v plačilnem razredu na sodniškem mestu okrajnega sodnika.

Sodišče je odpravilo odločbo tožene stranke (Sodnega sveta RS), ki je zavrnila oceno sodniške službe personalnega sveta okrožnega sodišča zato, ker ni ugotavljala, ali je pri tožniku podan pogoj prvega napredovanja po dopolnjenem 45. letu starosti, v zvezi s 26. členom in 1. odstavkom 106. člena ZSS.