VSRS Sklep X Ips 442/2005

Reviziji se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožbi tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 6. 3. 2002, in navedeno odločbo odpravilo. S to odločbo je tožena stranka po nadzorstveni pravici razveljavila odločbo Upravne enote Celje z dne 21. 11. 1998, o vpisu tožnika v evidenco vojnih veteranov, s katerim je tožnik pridobil status vojnega veterana.

2V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka kršitev materialnega prava ugotovila s preverjanjem dejanskega stanja. S tem pa je nepravilno uporabila izredno pravno sredstvo, predvideno v določbi 105. člena Zakona o vojnih invalidih - ZVojI (Ur. l. RS, št. 63/95, 19/97 in 75/97). Po navedeni določbi namreč odločbe ni mogoče razveljaviti po nadzorstveni pravici zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, čeprav bi to imelo za posledico kršitev materialnega prava.

3Tožena stranka v reviziji kot neutemeljen zavrača očitek sodišča prve stopnje, da je preverjala pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. Pravilnost uporabe materialnega prava je tožena stranka preverjala na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku pred upravnim organom prve stopnje.

4Tožnik na revizijo ni odgovoril.

5Revizija je utemeljena.

6S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočna sodba pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne ter dovoljene po določbah ZUS-1, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na te določbe se v obravnavanem primeru vložena pritožba šteje kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je potekal revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8Po presoji revizijskega sodišča za očitek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka nepravilno uporabila pravno sredstvo, predvideno v določbi 105. člena ZVojI, ni podlage. Tožena stranka je kršitev materialnega prava, in sicer določbe 1. in 2. člena ZVV oprla na ugotovitev, da je tožnik v času vojaške agresije na Republiko Slovenijo deloval v Pokrajinskem centru za opazovanje in obveščanje A., kar izhaja iz potrdila, izdanega dne 6. 11. 1998, torej pred izdajo spornega prvostopnega akta. To potrdilo pa je bilo uporabljeno kot podlaga za vpis tožnika v evidenco vojnih veteranov, s katerim je tožnik pridobil status vojnega veterana. Na tej podlagi je tožena stranka presodila, da je bil tožniku status vojnega veterana priznan v nasprotju z določbo 6. točke 2. člena ZVV. Torej, da je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo.

9Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je tožena stranka nepravilno uporabila posebno pravno sredstvo, predvideno v 105. členu ZVojI, in da so bila zato bistveno kršena pravila postopka (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1), ter da je treba zato odločbo tožene stranke odpraviti. Ker torej tožena stranka izrednega pravnega sredstva ni uporabila v nasprotju z ZVV, ni podana bistvena kršitev pravil postopka po 2. točki prvega odstavka oziroma po tretjem odstavku 25. člena ZUS, torej je prvostopno sodišče te določbe 25. člena ZUS zmotno uporabilo, kar pa pomeni, da je samo zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu iz 1. točke prvega odstavka 85. člena v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1.