105. člen ZVojI

Čeprav ZVojI kot lex specialis ne govori posebej o očitni kršitvi materialnega prava, temveč o kršitvi materialnega prava nasploh, je sodna praksa tudi glede razlage in uporabe 105. člena ZVojI zavzela stališče, ki je bistveno enako sodni praksi glede nadzorstvene pravice po ZUP. Tako je treba tudi pri odločanju po nadzorstveni pravici v okviru 105. ZVojI izhajati iz dejanskega stanja, ugotovljenega pred prvostopenjskim organom, ne da bi organ, ki je pristojen za izvajanje nadzorstvene pravice (v tem primeru toženka), sam preverjal pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja iz odločbe prvostopenjskega organa.

Ne glede na določbo prvega odstavka 5. člena ZUS-1 (ki upravno sodno varstvo omejuje le na tiste akte, s katerimi je upravni akt na podlagi izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, če je bil z njimi postopek odločanja končan), je treba po mnenju Vrhovnega sodišča upravno sodno varstvo dopustiti zoper dokončen upravni akt, s katerim je na podlagi izrednega pravnega sredstva pozitivna pravnomočna upravna odločba odpravljena ali razveljavljena, odločanje o zadevi pa vrnjeno v nov postopek oziroma prepuščeno odločanju v novem postopku, in s tem dopustiti presojo, ali je bilo izredno pravno sredstvo zakonito uporabljeno.

Ker je tožena stranka na podlagi v postopku ugotovljenega dejanskega stanja presodila, da je bil tožniku status vojnega veterana priznan v nasprotju z določbo 6. točke 2. člena Zakona o vojnih veteranih, je s tem, ko je razveljavila odločbo o vpisu tožnika v evidenco vojnih veteranov, pravilno uporabila pravno sredstvo, predvideno v 105. členu ZVojI.

O statusu vojnega veterana oseb, ki so sodelovale z Narodnoosvobodilnim gibanjem in so bile ves čas sodelovanja mlajše od 15 let, odloča upravna enota; osebe, ki ves čas sodelovanja z Narodnoosvobodilnim gibanjem niso bile mlajše od 15 let, pa pridobijo status vojnega veterana na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izdane po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Ker je bil zakon kršen v korist stranke, je tožena stranka upravičeno na podlagi 150. člena ZVojI razveljavila odločbi.

Opravljanje enotne kurirske službe pri občinskem upravnem organu pa tudi po mnenju sodišča ne pomeni formalne vključenosti v obrambo Republike Slovenije v okviru navedenih državnih organov (kot pripadnik Teritorialne obrambe RS, policist, oseba, vključena po odločitvi pristojnega organa ali poveljstva oziroma operativni delavec kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, pripadnik narodne zaščite ali enote za zveze med RS in občinami), niti ne predstavlja dejavnosti opravljanja vojaških dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije.

Ker je tožnica svojo udeležbo v NOV Slovenije dokazovala le z izpovedbami prič in z mnenjem Združenja borcev in udeležencev NOB, v katerem le-to samo soglaša s tem, da se tožnici prizna status vojnega veterana za obdobje med 1. 3. 1943 do 13. 1. 1944 in ga ni moč šteti za odločbo ali potrdilo državnega organa ali nosilca javnega pooblastila oziroma za drugo javno listino, in ne z dokazi, ki jih za dokazovanje okoliščin za priznanje statusa vojnega veterana predvideva prvi odstavek 26. člena ZVV, po presoji sodišča svoje udeležbe v NOV Slovenije ni izkazala na predpisan način.

Odločanje po nadzorstveni pravici je še v okviru zakonske določbe 105. člena ZVojI, če organ do zaključka o kršitvi materialnega zakona ni prišel z dopolnjevanjem ugotovljenega dejanskega stanja ali drugačno presojo dokazov ali dopolnjevanjem razlogov ob uporabi še drugih materialnih določb. S tem pravnim sredstvom ni mogoče v nasprotju z zakonom sanirati položaja, ko odločba organa prve stopnje ni bila preizkušena z revizijo, tj. pravnim sredstvom, pri katerem je procesni položaj stranke v upravnem postopku praviloma ugodnejši kot pri razveljavitvi na podlagi nadzorstvene pravice.