VSRS Sodba II Ips 645/2004

Revizija se zavrne.

Sodišče prve stopnje je pod 1. razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo 26.8.2000 pred Matičnim uradom ... sklenila tožnica M. L., roj. Z., roj. 17.12.1973, in toženec M. L., roj. 4.4.1976. Pod 2. je njunega sina, mladoletnega N. L., roj. 8.2.2001, dodelilo v varstvo, vzgojo in preživljanje materi - tožnici, pod 3. pa je tožencu naložilo plačevanje preživnine od 1.3.2004 do 1.4.2004 v znesku 20.000 tolarjev, od 1.4.2004 dalje pa v znesku 30.000 tolarjev mesečno.

Odločil-o je, da mora oče plačevati navedeno preživnino do vsakega petega dne v mesecu za tekoči mesec, do pravnomočnosti sodbe dospele obroke pa v 15 dneh, sicer mora plačati tudi zamudne obresti, kot so določene v zakonu. V tej sodbi določena preživnina se bo usklajevala z življenjskimi stroški po sklepu Vlade Republike Slovenije. Sodišče je višji tožbeni zahtevek zavrnilo.

Proti tej sodbi se je pritožil toženec, toda sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Proti sodbi pritožbenega sodišča, s katero je postala pravnomočno določena preživnina v sodbi prvega sodišča, je toženec pravočasno vložil revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava.

Predlaga razveljavitev obeh sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa spremembo sodb. Meni, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo vseh okoliščin, ki so pomembne za odločitev. Navaja, da je zaključek drugostopenjskega sodišča o mesečnih potrebah otroka v znesku 60.000 tolarjev v nasprotju s tožničino izpovedjo, ki jih je ocenila na 50.000 tolarjev, saj znaša oskrbnina za mladoletnega tožnika 14.742 in ne 22.000 tolarjev. V tem vidi kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kršitev materialnopravnih določb 79. in 129. člena ZZZDR pa vidi v tem, da sodišči nista upoštevali zmožnosti staršev. Pri tem se zaveda, da je sicer mlad in sposoben za delo in da je dolžan prispevati k preživljanju otroka, toda glede na trenutne premoženjske razmere mu ni mogoče naprtiti polovico vseh ugotovljenih stroškov za otroka ob boljših premoženjskih razmerah drugega starša. Če upoštevamo materino plačo in otroški dodatek, bo ona prispevala le 21.500 tolarjev, toženčev prispevek pa naj bi bil 30.000 tolarjev, čeprav s priložnostnimi deli ne more pridobiti takšnih dohodkov, kot jih ima tožnica. Toženec je prijavljen na Uradu za delo, toda v dobrem letu še ni našel zaposlitve, -kar kaže na to, da ni lahko najti zaposlitve.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo) je bila revizija vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in naknadno še Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da je revizija izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti potem, ko je bila že izčrpana pravica iz 25. člena Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I z ustavnimi zakoni, objavljeni v Ur. l. RS, št. 42/97 -

69/04). Ker je torej izredno pravno sredstvo proti že pravnomočni sodbi, ga je mogoče vložiti le iz omejenih in v zakonu taksativno predpisanih razlogov (370. člen ZPP). Namenjeno je presoji zakonitosti odločbe in s tem enotni uporabi procesnega- in materialnega prava v državi, zato je v tretjem odstavku 370. člena ZPP izrecno prepovedana vložitev revizije zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Graja dokazne ocene sodišč prve in druge stopnje je graja ugotovljenega dejanskega stanja in ni dovoljena.

Toženec sicer napada ugotovljeno dejansko stanje s tem, da sodiščema očita absolutno bistveno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da sodišče prve stopnje ni pravilno povzelo izpovedi tožnice, kar pa ni res. Tožnica je na glavni obravnavi dne 4.5.2004 izpovedala, da je prejela obvestilo Vrtca ..., iz katerega izhaja, da znaša sedaj oskrbnina za mladoletnega sina 22.500 tolarjev, kar je pravilno povzeto na četrti strani utemeljitve prve sodbe. To je povzelo tudi sodišče druge stopnje,- ki je na toženčevo pritožbeno izvajanje še dodalo, da se bosta oskrbnina in otroški dodatek spreminjala in da teh sprememb ni mogoče vnaprej predvideti, da pa je bistveno, da se toženec zaveda, da je oče mladoletnega otroka in mora zanj skrbeti po svojih najboljših močeh. Ker torej ni razhajanj med tožničino izpovedjo in razlago sodišč v utemeljitvah sodb, očitane bistvene kršitve določb ZPP ni.

Tudi materialno pravo sta sodišči pravilno uporabili, ko sta pred razvezo zakonske zveze odločili o varstvu, vzgoji in preživljanju mladoletnega N. in o njegovem preživljanju (87. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ZZZDR, Ur. l. RS, št. 69/04 - uradno prečiščeno besedilo). V 102. členu ZZZDR je določeno, da morajo starši svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. V prvem odstavku 103. člena ZZZDR pa je določeno, da morajo starši preživljati svoje otroke, skrbeti za njihovo življenje in zdravje in jih vzgajati. Zato bi se moral toženec zavedati, da je oče in ima obveznosti do svojega triletnega otroka, ki je še nebogljen in potrebuje tako ljubezen in varno zavetje, kot hrano, obleko, obutev in stanovanje. Toženec je odrasel, mlad in zdrav in naj prevzame svoje odgovornosti.

Po prvem odstavku 123. člena ZZZDR so starši dolžni preživljati svoje otroke, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Ker sta sodišči ugotovili, da znašajo otrokove finančne potrebe okrog 60.000 tolarjev mesečno, sta pravilno odločili, da mora oče kriti polovico teh stroškov. To je v denarju sicer malo več, kot znaša finančni prispevek matere, ki prejema otroški dodatek, toda mati mora za otroka veliko več prispevati s svojim delom in skrbjo. Tudi toženec, ki trdi, da ne dobi dela, bi lahko več fizično skrbel za otroka, kar pa iz poteka urejanja njegovih stikov s sinom ne izhaja. Zato naj vsaj v denarju prispeva svoj delež.

Tako se izkaže, da sta sodišči prve in druge stopnje v pravilno izvedenem postopku pravilno uporabili materialno pravo. Ker revizija ni utemeljena, jo je sodišče po določilu 378. člena zavrnilo.