VSRS Sklep III Ips 42/2004 in III Ips 41/2004

1. Revizija se zavrne.

2. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Okrožno sodišče v Ljubljani (sodišče prve stopnje) je s sodbo z dne 12.7.2001, opr. št. VIII Pg 355/98-55, zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 302,864.048,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.9.1998 dalje (1. točka izreka). Posledično je tožeči strani naložilo povrnitev 1,528.810,00 SIT pravdnih stroškov tožene stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.7.2001 do plačila (2. točka izreka).

Višje sodišče v Ljubljani (sodišče druge stopnje) je s sodbo z dne 12.9.2002, opr. št. I Cpg 1205/2001, kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek izreka). Tožeča stranka, ki s pritožbo ni uspela, pa je sama trpela njene stroške (drugi odstavek izreka).

M. d.o.o. L., ki je odkupil terjatev, ki je predmet tožbe, je proti sodbi sodišča druge stopnje vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih postopkovnih kršitev.

Predlagal je, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje. Pri tem je priglasil revizijske stroške.

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo vloženo revizijo. Razlogovalo je, da M. d.o.o. L. ni avtomatično, zgolj na podlagi pogodbe o odkupu terjatve, pridobil legitimacije kakorkoli udeležiti se predmetnega spora niti vložiti revizijo. Poleg tega pa je bila revizija vložena prepozno.

Sodišče druge stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo pritožbo M. d.o.o. L. in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije. Razlogovalo je, da M. d.o.o. L. ni izrabil možnosti, da v spor vstopi namesto tožeče stranke, niti ni priglasil intervencije na njeni strani.

M. d.o.o. L. je proti sklepu sodišča druge stopnje vložil revizijo zaradi bistvene postopkovne kršitve. Predlagal je, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Pri tem ni priglasil revizijskih stroškov.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Vendar pa v odgovoru ni komentirala razlogov, s katerimi je M. d.o.o. L. želel upravičiti vložitev revizije, temveč je opozorila na namen, ki naj bi ga ob vložitvi revizije zasledoval M. d.o.o. L., predvsem pa na posledice vložene revizije. Pri tem je priglasila stroške revizijskega odgovora.

Revizija ni utemeljena.

(1) Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi M. d.o.o. L. v skladu z drugim odstavkom 190. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vstopil v spor namesto tožeče stranke niti da bi v skladu z drugim in tretjim odstavkom 199. člena ZPP priglasil intervencijo. Zato pa iz revizije in priložene pogodbe (A 280) izhaja, da je odkupil terjatev, ki je predmet tožbe, kar mu daje položaj enotnega sospornika (prvi odstavek 202. člena v zvezi s 196. členom ZPP).

(2) Kot sosporniški intervenient lahko v spor vstopi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša. Vendar pa zakon (ZPP) ne pove, kdaj se sodna odločba neposredno nanaša na intervenienta. Zato je treba izhajati iz zakona ali narave pravnega razmerja. Intervenient ima namreč položaj enotnega sospornika le, če je spor po zakonu ali po naravi pravnega razmerja mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike (196. člen ZPP). Da bi se torej učinek sodbe sodišča druge stopnje neposredno raztezal na intervenienta, bi moral biti s tožečo stranko v takšnem razmerju, da bi ga navedena sodba zajela v svoje subjektivne meje.

(3) M. d.o.o. L. je odkupil terjatev, ki je predmet tožbe (oziroma spora). Zato bo sodba sodišča druge stopnje neposredno učinkovala tudi nanj, čeprav se je spor sicer dokončal med prvotnima strankama (prvi odstavek 190. člena ZPP). Odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče spor, namreč ne povzroči avtomatično spremembe strank. Za to je potrebna privolitev obeh strank (drugi odstavek 190. člena ZPP).

(4) Iz navedenega izhaja, da v tem sporu M. d.o.o. L. kot sosporniškemu intervenientu ni mogoče odreči legitimacije za vložitev revizije. Po izrecni določbi drugega odstavka 202. člena ZPP lahko namreč intervenient s položajem enotnega sospornika vloži izredno pravno sredstvo tudi v sporu, ki se ga do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ni udeležil kot intervenient.

(5) Revizija glede glavne stvari je bila torej dovoljena. Vendar pa revizija proti sklepu sodišča druge stopnje vseeno ni utemeljena, saj je revizija glede glavne stvari prepozna, kar je ugotovilo že sodišče prve stopnje (v zadnjem odstavku obrazložitve svojega sklepa) in česar M. d.o.o. L. niti ni izpodbijal (ne s pritožbo ne z revizijo). Sosporniški intervenient bi namreč moral revizijo vložiti v roku, v katerem bi to lahko storila tožeča stranka, kateri se je pridružil po pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku (prvi odstavek 201. člena ZPP). Tako pa jo je vložil po preteku roka tridesetih dni (iz prvega odstavka 367. člena ZPP), dne 13.1.2003.

(6) Pri tem ni pomembno, da je bila pravnomočna odločba o tožbenem zahtevku (dne 14.12.2002) vročena M. d.o.o. L. (v vednost - kot to izhaja iz odredbe na list. št. 213), saj je rok za vložitev revizije (v skladu s prvim odstavkom 367. člena ZPP) tekel od vročitve pravnomočne odločbe o tožbenem zahtevku tožeči stranki, to je od dne 12.11.2002.

(7) Zato je Vrhovno sodišče revizijo M. d.o.o. L. (glede zavrženja revizije v glavni stvari) v skladu s četrtim odstavkom 384. člena in 378. členom ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (1. točka izreka).

(8) Ker odgovor na revizijo glede na vsebino ni bil potreben, je Vrhovno sodišče sklenilo, da tožena stranka v skladu s prvim odstavkom 165. člena in 155. členom ZPP sama krije njegove stroške (2. točka izreka).