VSRS Sklep III R 21/2001

Krajevno pristojno sodišče za odločanje v sporu je Okrožno sodišče v Kopru.

Okrajno sodišče v Kopru je izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Po vložitvi ugovora ga je razveljavilo v delu, s katerim je izvršbo dovolilo, ter zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Celju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču za odločanje v sporu. Krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Celju je utemeljilo na sporazumu pravdnih strank.

Okrožno sodišče v Celju je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da je krajevno pristojno sodišče za odločitev v sporu Okrožno sodišče v Kopru po določbah ZPP o splošni krajevni pristojnosti. Nobena od strank spora se namreč ni sklicevala na sporazum o krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju, slednje pa tudi ni izključno krajevno pristojno za odločanje v sporu.

Kadar izvršilno sodišče zaradi dolžnikovega ugovora razveljavi sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, odstopi zadevo pristojnemu pravdnemu sodišču (drugi stavek drugega odstavka 62.

člena ZIZ). Pri tem pa ne sme po uradni dolžnosti upoštevati morebitnega sporazuma strank o krajevni pristojnosti. Upošteva ga lahko samo, če ga je upnik uveljavljal v predlogu za izvršbo in ga predlogu za izvršbo tudi priložil, oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga ugovoru tudi priložil (tretji stavek drugega odstavka 62. člena ZIZ). V tem primeru pa nista tako ravnala niti upnik niti dolžnik. Zato je treba določiti krajevno pristojnost sodišča po določbah o splošni krajevni pristojnosti - to je po 48. členu ZPP. Po podatkih v spisu (glej drugi odstavek 17. člena ZPP) namreč ne gre za spor, za katerega bi ZPP določal izključno krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Celju. Zato je to sodišče na podlagi 5. točke 106. člena Zakona o sodiščih odločilo tako, kot to izhaja iz izreka sklepa. To pa zato, ker je sedež tožene stranke v Izoli, to je na območju Okrožnega sodišča v Kopru.