UPRS Sklep III U 214/2025-9

I. Zaradi delnega umika tožbe se postopek o tožbi zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 0611-298/2021-2550-4 z dne 22. 11. 2022 ter zoper sklep Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor, št. 06122-764/2021-23 z dne 25. 3. 2022 ustavi.

Ustavi se tudi postopek v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe za odložitev izvršitve sklepa Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-764/2021-23 z dne 25. 3. 2022, ter sklepa Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-764/2021-43 z dne 18. 9. 2025.

II. Predlog za izdajo začasne odredbe z zadržanjem izvršitve sklepa Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-764/2021-36 z dne 30. 5. 2025, se zavrne.

III. Odločitev o stroških postopka, vključno o stroških postopka izdaje začasne odredbe, se pridrži do izdaje končne sodne odločbe.

1Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri predlaga, da sodišče odpravi odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 0611-298/2021-2550-4 z dne 22. 11. 2022, odločbo Ministrstva za naravne vire in prostor, št. 0611-298/2021-2550-9 z dne 10. 9. 2025, odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-764/2021-10 z dne 30. 8. 2021, sklep Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-764/2021-23 z dne 25. 3. 2022, in sklep Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-764/2021-36 z dne 30. 5. 2025.

2Predlaga tudi, da sodišče zadrži izvrševanje sklepa Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-764/2021-23 z dne 25. 3. 2022, ter sklepov Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-764/2021-36 z dne 30. 5. 2025, in št. 06122-764/2021-43 z dne 18. 9. 2025.

3Z odločbo, št. 06122-764/2021-10 z dne 30. 8. 2021 (v nadaljevanju: odločba z dne 30. 8. 2021) je gradbeni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije, Območne enote Koper, tožniku naložil, da mora takoj po vročitvi te odločbe ustaviti dozidavo stanovanjskega objekta na parc. št. ... k.o. ..., ki obsega pritlični prizidek z ravno armirano betonsko streho tlorisne velikosti cca 10,85 m x 5,70 m in nadstrešek tlorisne velikosti cca 3,65 m x 5,70 m ob severnozahodni fasadi obstoječega stanovanjskega objekta na parc. št. ... k.o. ... (v nadaljevanju: nedovoljen prizidek z nadstreškom), ki jo gradi brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja (1. točka izreka), da mora ta nedovoljeni prizidek z nadstreškom odstraniti ter vzpostaviti prejšnje stanje na svoje stroške v 6 mesecih po vročitvi te odločbe (2. točka izreka), da se bo v primeru, če ne bo izvršil odrejene obveznosti na način in v roku, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe, začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz 2. točke izreka te odločbe, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka izreka), določil prepovedana dejanja za nedovoljen objekt iz 1. točke izreka te odločbe (4. točka izreka), določil, da se nelegalni prizidek z nadstreškom po vročitvi te odločbe označi s tablo (5. točka izreka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka) in da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom po končanem postopku (7. točka izreka).

4Z odločbo, št. 0611-298/2021-2550-4 z dne 22. 11. 2022, je Ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo pritožbo tožnika zoper sklep o dovolitvi izvršbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-764/2021-23 z dne 25. 3. 2022, s katerim je gradbeni inšpektor ugotovil, da je 2. točka izreka odločbe z dne 30. 8. 2021 postala 17. 3. 2022 izvršljiva in dovolil njeno izvršbo (1. točka izreka), tožniku naložil, da je dolžan do 30. 9. 2022 izvršiti obveznost iz 2. točke izreka odločbe z dne 30. 8. 2021 (2. točka izreka), ga opozoril, da bo sicer za prisilitev izvršitve 2. točke izreka odločbe z dne 30. 8. 2021 uporabljena denarna kazen v znesku 1.000,00 EUR (3. točka izreka), določil, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvedbe izvršbe (4. točka izreka) ter da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom po končanem postopku (5. točka izreka).

5Z odločbo, št. 0611-298/2021-2550-9 z dne 10. 9. 2025, je Ministrstvo za naravne vire in prostor zavrnilo pritožbo tožnika zoper sklep o dovolitvi izvršbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-764/2021-36 z dne 30. 5. 2025, s katerim je gradbeni inšpektor odločil, da je 1. točka izreka odločbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za naravne vire in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-764/2021-10 z dne 30. 8. 2021, postala dne 16. 9. 2021 izvršljiva ter dovolil njeno izvršbo (1. točka izreka), tožniku naložil, da mora takoj po vročitvi tega sklepa ustaviti dozidavo ob severnozahodni fasadi obstoječega stanovanjskega, ki obsega nelegalni prizidek z nadstreškom (2. točka izreka), sicer bo za prisilitev izvršitve 1. točke izreka odločbe z dne 30. 8. 2021 uporabljena denarna kazen v znesku 1.000,00 EUR (3. točka izreka), določil, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvedbe izvršbe (4. točka izreka) in da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom po končanem postopku (5. točka izreka).

6Sodišče je v tem upravnem sporu v pozivu z dne 4. 11. 2025 tožniku pojasnilo, da je dopustnost predloga za zadržanje izvršitve izpodbijanega upravnega akta pogojena z dopustnostjo tožbe zoper izpodbijani upravni akt, in tožnika pozvalo, da se v roku 3 dni od prejema tega poziva izjavi o dveh okoliščinah, ki kažejo na nedopustnost tožbe zaradi njene prepoznosti oziroma preuranjenosti. Ob upoštevanju, da tožnik tožbo izpodbija odločbe drugostopenjskega organa, ga je pozvalo, da v roku 3 dni tožbo popravi še tako, da navede pravilen akt, ki ga s tožbo izpodbija.

7Tožnik je v vlogi z dne 10. 11. 2025 odgovoril, da delno umika tožbo, in sicer zoper odločbo odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 0611-298/2021-2550-4 z dne 22. 11. 2022 in posledično zoper sklep Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-764/2021-23 z dne 25. 3. 2022. Navedel je, da umika tudi tožbo zoper sklep Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor, št. 06122-764/2021-43 z dne 18. 9. 2025 o denarni kazni ter predlog za zadržanje njegove izvršitve. Poudarja, da je predmet izpodbijanja le sklep Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-764/2021-36 z dne 30. 5. 2025. Sodišču predlaga, da ta sklep odpravi, da posledično odpravi tudi odločbo Ministrstva za naravne vire in prostor, št. 0611-298/2021-2550-9 z dne 10. 9. 2025 ter da vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Sodišču predlaga tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče do pravnomočne odločitve v tej zadevi odloži izvršitev sklepa Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-764/2021-36 z dne 30. 5. 2025. V ostalem vztraja pri navedbah v tožbi.

K I. točki izreka

8V skladu s prvim odstavkom 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) lahko tožnik tožbo umakne brez privolitve toženca do pravnomočne odločbe. Če se tožba umakne, se po določbi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustavi. Z umikom tožbe namreč ni več pogojev za tek upravnega spora. Za umik tožbe in posledično ustavitev postopka v upravnem sporu ni potrebna privolitev oziroma soglasje toženke ali morebitnih strank z interesom, prav tako za ustavitev sodnega postopka ni pomemben razlog, zaradi katerega tožnik umika vloženo tožbo (tako tudi E. Kerševan, V. Androjna: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, 2., spremenjena in dopolnjena izdaja, Ius Software - GV Založba, Ljubljana 2017, str. 556).

9Glede na navedeno je sodišče sklenilo, da se postopek v tem upravnem sporu ustavi v obsegu, v katerem je tožnik tožbo z vlogo z dne 10. 11. 2025 umaknil, tj. glede tožbe zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 0611-298/2021-2550-4 z dne 22. 11. 2022 ter zoper sklep Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor, št. 06122-764/2021-23 z dne 25. 3. 2022. Odprave sklepa Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-764/2021-43 z dne 18. 9. 2025, tožnik v tožbi ni predlagal, zato je sodišče umik tožbe zoper ta sklep štelo za brezpredmeten.

10Ob smiselni uporabi 34. člena v zvezi z 32. členom ZUS-1 je sodišče ustavilo tudi postopek v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe za odložitev izvršitve sklepa Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-764/2021-23 z dne 25. 3. 2022, ter sklepa Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-764/2021-43 z dne 18. 9. 2025.

K II. točki izreka

11Tožnik predlaga izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče do pravnomočne odločitve v tej zadevi odloži izvršitev sklepa Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor, št. 06122-764/2021-36 z dne 30. 5. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep).

12Predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.

13Uvodoma sodišče ugotavlja, da so procesne predpostavke za dopustnost upravnega spora o tožbi zoper izpodbijani sklep po prvem odstavku 36. člena ZUS-1 izpolnjene. Tožba zoper izpodbijani sklep z dne 30. 5. 2025 je pravočasna, saj je bila vložena v 30-dnevnem roku iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1. Izpodbijani sklep predstavlja dokončen upravni akt, saj je z njim dovoljena izvršba odločbe z dne 30. 8. 2021 zoper tožnika in tožniku nalaga, da mora takoj ustaviti dozidavo prizidka z nadstreškom, sicer bo za prisilitev izvršitve 1. točke izreka odločbe z dne 30. 8. 2021 uporabljena denarna kazen v znesku 1.000,00 EUR. Iz navedenega izhaja, da je izpodbijani sklep dokončni upravni akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnika. Podan pa tudi ni noben drug razlog iz 36. člena ZUS-1, zaradi katerega tožba ne bi bila dopustna in tudi noben razlog za nedopustnost predloga za izdajo začasne odredbe po določbah 32. člena ZUS-1.

14Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikov predlog odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda; pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Temeljni vsebinski pogoj za izdajo odložitvene začasne odredbe je torej izkazana težko popravljiva škoda. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča mora biti težko popravljiva škoda konkretizirana v smislu določenih, realno izkazanih posledic, ki izvirajo iz spornega pravnega razmerja, hkrati pa mora tožnik izkazati tudi, da je ta škoda zanj težko popravljiva. Dejstva, na katerih bi lahko sodišče utemeljilo ugotovitve o neposredno grozeči škodi in njeni težki popravljivosti, so zato pravno pomembna dejstva, ki jih mora navesti stranka v okviru svojega trditvenega bremena (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 179/2022 z dne 23. 11. 2022).

15Tožnik predlog za izdajo začasne odredbe utemeljuje z navedbami, da bi mu nastala težko popravljiva škoda že z samo prisilno izterjavo denarne v višini 1.000,00 EUR, saj ne gre za denarni znesek, pač pa za škodo, ki nastaja v širšem kontekstu. Poudarja, da je soočen z inšpekcijskim postopkom, ki neposredno ogroža njegov dom, ki je edino bivališče njega in njegove družine. V takšnih okoliščinah vsakršno nadaljnje izvršilno dejanje, vključno z denarnim kaznovanjem, povzroča nesorazmeren finančni in osebni pritisk. Če v tem upravnem sporu uspe, bi postopek vračila neupravičeno plačane kazni predstavljal dodatno pravno in časovno breme. Izvršitev sklepa o denarni kazni, izrečenega zaradi izvedbe nujnega vzdrževalnega dela, tj. sanacije zamakanja, pa bi pomenila potrditev nezakonitega stanja in bi ga odvračala od nujnih dejanj za preprečevanje škode na objektu. Škoda ni zgolj premoženjska, ampak se kaže tudi v pravni negotovosti in nesorazmernem posegu v mirno uživanje doma. Hkrati javna korist z odlogom izvršitve izpodbijanega sklepa po mnenju tožnika ne bo v ničemer ogrožena, saj je javna korist v tem, da se spoštujejo ustavna načela in pravica do sodnega varstva. Ključno vprašanje - sorazmernost posega v njegov dom je predmet presoje v nepravdnem postopku pred okrajnim sodiščem, ki je bil sprožen na podlagi napotitve inšpekcijskega organa. Javna korist terja, da se pred nadaljnjimi izvršilnimi dejanji počaka na odločitev sodišča. Siljenje v plačilo kazni zaradi preprečevanja zamakanja, medtem, ko usoda celotnega objekta visi v zraku, pa ne službi javnemu interesu, ki je tudi v varovanju pravice do doma iz 36. člena Ustave in v zagotavljanju, da so inšpekcijski ukrepi sorazmerni in zakoniti.

16V vlogi z dne 10. 11. 2025 ponavlja, da bi izvrševanje izpodbijanega sklepa povzročilo težko popravljivo škodo, vpliv na dom in sanitarno varnostno funkcionalnost, javna korist pa zadržanju ne nasprotuje, saj je sorazmernost izvrševanja ukrepa predmet sodne presoje.

17Sodišče je predlog za izdajo začasne odredbe vročilo toženki. Ob tem jo je pozvalo, da v roku treh dni sodišču pošlje spise, ki se nanašajo na zadevo in jo obvestilo, da lahko v enakem roku poda odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe. Toženka v postavljenem roku in niti kasneje do izdaje tega sklepa ni odgovorila na predlog za izdajo začasne odredbe, je pa sodišču poslala upravne spise obravnavane zadeve.

18Sodišče je predlogu za izdajo začasne odredbe odločilo brez oprave glavne obravnave. Toženka, ki na predlog ni odgovorila, navedb tožnika o dejanskih okoliščinah ni prerekala, zato jih sodišče šteje za priznane in resnične. Tudi v primeru odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1 je namreč treba skladno z določbami Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju, ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 dejstva, ki jih nasprotna stranka ni zanikala, ali jih je zanikala brez navajanja razlogov, šteti za priznana (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 190/2024 z dne 20. 11. 2024). Vendar pa kot izhaja iz nadaljnje obrazložitve, tožničine neprerekane navedbe o dejanskih okoliščinah ne utemeljujejo izdaje predlagane začasne odredbe. Presoja, ali iz teh navedb izhaja utemeljenost predloga za začasno odredbe, je pravne narave, ta pa glede na določbo prvega odstavka 59. člena ZUS-1 ne terja oprave glavne obravnave. Prav tako tožnik z izvedbo dokazov ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage, zato ga sodišče ni zaslišalo. (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 216/2024 in dne z 22. 9. 2024).

19Skladno s upravnosodno prakso mora biti težko popravljiva škoda konkretizirana v smislu določenih, realno izkazanih posledic, ki izvirajo iz spornega pravnega razmerja, hkrati pa mora tožnik izkazati tudi, da je ta škoda zanj težko popravljiva. Težko popravljiva škoda iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 je pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Škoda mora biti resna, tožniku mora neposredno pretiti, odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega akta (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 179/2022 z dne 23. 11. 2022). Tožnik mora izkazati, da v primeru uspeha s tožbo brez izdane začasne odredbe ne bo dosežen cilj konkretnega upravnega spora oziroma bo uspeh s tožbo zaradi nastale težko popravljive škode zanj ostal brez pomena (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 190/2024 z dne 20. 11. 2024).

20Po presoji sodišča tožničine neprerekane navedbe ne konretizirajo škode oziroma realnih posledic, ki bodo nastale z izvršitvijo izpodbijanega sklepa, kar velja tako za premoženjske kot nepremoženjske posledice. Še manj je na njihovi podlagi mogoč zaključek, da bi z izvršitvijo izpodbijanega sklepa - s spoštovanjem v izpodbijanem sklepu tožniku izrečene prepovedi oziroma s plačilom zagrožene denarne kazni zaradi kršitve te prepovedi - nastala težko popravljiva škoda. Tožnik zavajajoče zatrjuje, da je se predlagana začasna odredba nanaša na izvršitev sklepa o denarni kazni, izrečenega zaradi izvedbe nujnega vzdrževalnega dela in da ga izpodbijani sklep odvrača od nujnih dejanj za preprečevanje škode na objektu. Tožniku je bila namreč z izpodbijanim sklepom naložena ustavitev dozidave nelegalnega prizidka z nadstreškom in za kršitev te prepovedi zagrožen izrek denarne kazni v znesku 1.000,00 EUR. Poleg tega tožnik ne navaja nobenih konkretnih okoliščin v zvezi z zatrjevano sanacijo zamakanja, zato ni mogoče zaključiti, da bi (edino) odložitev izvršitve izpodbijanega sklepa preprečila nastanek težko popravljive škode. Prav tako njegove navedbe ne narekujejo zaključka, da bo v primeru uspeha s tožbo brez izdane začasne odredbe uspeh s tožbo zaradi nastale težko popravljive škode zanj ostal brez pomena. V primeru odprave izpodbijanega sklepa bo tožnik upravičen do vrnitve plačane denarne kazni. S strani tožnika zatrjevano pravno in časovno breme zaradi postopka vračila te kazni pa še ne pomeni težko popravljive škode.

21Tožnik se neutemeljeno sklicuje še na poseganje v mirno uživanje pravice do doma iz 36. člena Ustave in na posledično pravno negotovost ter na okoliščino, da pred okrajnim sodiščem v zvezi s sorazmernostjo posega v to njegovo pravico poteka sodni postopek. Določba 104. člena v zvezi s petim odstavkom 128. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju: GZ-1) se ne nanaša na inšpekcijski ukrep, ki se izvršuje z izpodbijanim sklepom (tj. ustavitev dozidave prizidka z nastreškom), pač pa na inšpekcijski ukrep odstranitve ali prepovedi uporabe objekta oziroma doma, v katerem prebiva inšpekcijski zavezanec ali posameznik. Predvsem pa določba 104. člena GZ ne omogoča zadržanja izvršitve upravnega akta v upravnem sporu, pač pa odlog upravne izvršbe.

22Glede na navedeno je sodišče tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

K III. točki izreka

23Ker so stroški postopka za izdajo začasne odredbe del stroškov celotnega postopka in ker je sodišče s tem sklepom le delno odločilo o tožbi, je odločilo, da si odločitev o stroških postopka pridrži za končno sodno odločbo (prim. prvi odstavek 151. člena ter 164. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).