VDSS Sklep Psp 228/2025

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranski intervenient nosi sam stroške odgovora na pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek ter tožnici naložilo, da stranskemu intervenientu v roku 15 dni povrne stroške postopka v višini 1.029,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka dalje do plačila.

2Zoper stroškovni sklep se pritožuje tožnica iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v stroškovnem delu spremeni, tako da stranskemu intervenientu ne prizna stroškov postopka, hkrati pa mu naloži, da tožnici povrne stroške pritožbenega postopka. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Stranski intervenient je 29. 11. 2024 na sodišče vložil izjavo o vstopu v pravdo in navajal, da v pravdo vstopa na podlagi 199. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je s sklepom 22. 1. 2025 dopustilo stransko intervencijo, posebne pritožbe zoper sklep o dopustitvi stranske intervencije ni. Po pridobitvi izvedenskega mnenja je prišlo do umika tožbe, zato je bil posledično postopek z izpodbijanim sklepom v I. točki pravilno ustavljen. V II. točki izpodbijanega sklepa je sodišče naložilo tožniku, da stranskemu intervenientu povrne 1.029,66 EUR stroškov. Takšna odločitev je napačna. VSRS v sklepu III Ips 59/2018 izpostavi, da se pravica do povračila stroškov nanaša samo na potrebne, za pravdo koristne stroške in da se upravičenost stranskega intervenienta do povračila stroškov presoja samostojno. Stroškovnega sklepa ni mogoče preizkusiti, če iz obrazložitve ni razvidna ustrezna presoja koristnosti priglašenih stroškov intervenienta za pravdo, česar tudi izpodbijani sklep nima, zato gre za kršitev iz 14. točke prvega odstavka 339. člena ZPP. Intervenient koristnosti pri zbiranju procesnega gradiva ni izkazal, od vstopa v pravdo je vložil eno pripravljalno vlogo, v kateri je opisoval delovne pogoje pri tožniku ter dogodek z dne 27. 6. 2024, zaradi katerega je bil začasno nezmožen za delo. Opredeljeval se je do kršitev bolniškega staleža, ki mu ga je tožnica očitala in priznal, da opravljanje pridobitnega dela med bolniškim staležem ni predmet tega postopka. Z zdravniško dokumentacijo, ki jo je predložil stranski intervenient, se je v tem času nahajala v spisu toženca. Korespondenca pooblaščenke intervenienta s pooblaščencem tožnice v zvezi s sporazumom o prenehanju delovnega razmerja intervenienta pri tožnici, pa je za predmetno pravdo irelevantna. Tudi iz obeh narokov za glavno obravnavo ne izhaja, da bi stranski intervenient karkoli dodatnega navajal. Intervenientovo sodelovanje k pravdi ni v ničemer pripomoglo in koristilo pri zbiranju procesnega gradiva ali uspehu toženca v tej pravdi. Bistveno je bilo izvedensko mnenje, do katerega bi prišlo ne glede na procesno sodelovanje intervenienta v tej pravdi. Predlaga povrnitev pritožbenih stroškov.

3Stranski intervenient v odgovoru na pritožbo prereka tožničine pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po preizkusu sklepa v izpodbijanem delu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v tej zadevi, ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

6V pritožbeni obravnavi je sporna odločitev sodišča, ki je tožnici naložilo, da stranskemu intervenientu povrne stroške postopka.

7Tožnica je 4. 10. 2024 vložila tožbo, s katero je zahtevala odpravo dokončne odločbe toženca z dne 16. 9. 2024 v zvezi z odločbo z dne 1. 8. 2024, dokončne odločbe z dne 23. 9. 2024 v zvezi z odločbo z dne 16. 8. 2024 in dokončne odločbe z dne 2. 10. 2024 v zvezi z odločbo z dne 30. 8. 2024. Zahtevala je ugotovitev, da je bil stranski intervenient zmožen za delo za čas od 27. 7. 2024 do 10. 10. 2024. Iz listinske dokumentacije v spisu je razvidno, da je bil stranski intervenient s strani sodišča 5. 11. 2024 obveščen,¹ da med tožnico in tožencem teče socialni spor, zahtevana ureditev spornega razmerja pa lahko poseže v pravice stranskega intervenienta. Zaradi varovanja svojih pravic, je stranski intervenient 27. 11. 2024 vstopil v pravdo.² Tožnica je bila z dopisom sodišča 29. 11. 2024³ izrecno opozorjena o vstopu stranskega intervenienta v spor in ga pozvala k izjasnitvi. Tožnica njegovemu vstopu ni nasprotovala, zato je sodišče s sklepom dne 22. 1. 2025⁴ dopustilo stransko intervencijo zavarovanca na strani toženca. Gre za vstop v pravdo na podlagi zakonskega določila 69. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) v zvezi s 199. členom ZPP.

8Tožnica v postopku ni uspela, saj je sodišče postopek ustavilo zaradi umika tožbe. Skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP mora zato nasprotni stranki in njenemu stranskemu intervenientu povrniti stroške. Zmotno je sklicevanje na odločitev v zadevi III Ips 59/2018, saj je bilo v zadevi sporno dejansko stanje neposredno vezano na stranskega udeleženca, pa tudi pravna stališča, ki jih je vsak od udeležencev postopka utemeljeval s svojimi argumenti. VSRS je odločilo le o nepotrebnosti stroškov stranskih intervenientov, ki izvirajo iz drugačnih okoliščin. Stranski intervenient je namreč odgovarjal na vloge stranke, kateri se je v sporu pridružil in ne tako kot stranski intervenient v tej zadevi, ki je odgovarjal le na vloge nasprotne stranke - tožnice.

9Tudi po stališču pritožbenega sodišča je stranski intervenient upravičen do povračila priznanih stroškov postopka v višini 1.029,66 EUR. ZDSS-1 v 69. členu določa, da dokler ni končan postopek na prvi stopnji, sodišče o začetku postopka po uradni dolžnosti obvesti tretje osebe, če bi ureditev spornega razmerja lahko posegla v njihove pravice ali na zakon oprte neposredne koristi. Tako ravna sodišče tudi v primeru, če je v spornem pravnem razmerju tretji soudeležen, tako da se odločitev lahko sprejme samo na enak način tudi zanj. Tožnica je izpodbijala odločbe toženca, ki so se nanašale na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo stranskega intervenienta. V tem primeru je imel stranski intervenient nedvomno pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank (prvi odstavek 199. člena ZPP). Izkazano je, da je stranski intervenient v postopku aktivno sodeloval.⁵ Pravilno je zatrjevanje stranskega intervenienta, da tožnica skuša z minimaliziranjem pomembnosti vloge stranskega intervenienta v predmetnem sporu uspeti s trditvijo o nepotrebnosti priznanih stroškov. Navedbe stranskega intervenienta o potrebnosti vlog izkazujejo njegovo subjektivno oceno, ne pa pravno relevantna dejstva, ki bi utemeljevala potrebnost sodelovanja stranskega intervenienta v postopku.

10Neuspešen je pritožbeni očitek, da se sklepa ne da preizkusiti. Tožnica med postopkom ni izrazila nasprotovanja intervenientovem vstopu v pravdo, niti ni oporekala stroškom, ki jih je priglasil. Obrazložitev sodišča zadostuje procesnim zahtevam opredelitve, na kateri podlagi je sodišče priznalo stroške, ki jih mora tožnik povrniti stranskemu intervenientu kot šibkejši stranki postopka. Stranski intervenient namreč ni mogel predvideti, kako se bo postopek končal in s svojim ravnanjem ni povzročal stroškov, ki bi nastali po njegovi krivdi ali po naključju, ki bi se njemu primerilo.

11Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani stroškovni sklep sodišča prve stopnje.

12Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da stranski intervenient sam krije stroške odgovora na pritožbo.

¹ List. št. 7.
² List. št. 9.
³ List. št. 11.
⁴ List. št. 12-13.
⁵ Vložil je pripravljalne vloge, vloge, dopis, udeležil se je naroka za glavno obravnavo, izvedenskem pregledu, ki tudi po pritožbenem sodišču ni bilo zgolj potrebno, temveč nujno za zavarovanje njegovih pravic v postopku.