VSL Sklep IV Cp 347/2026

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na dne 16. 5. 2025 izdalo začasno odredbo, s katero je sledilo predlagateljevemu predlogu za odvzem mladoletne deklice in dečka njunima staršema - nasprotnima udeležencema. Deklico je namestilo v krizni center, deček pa je ostal nameščen v bolnici, kjer je bil prejšnji dan hospitaliziran. Glede stikov med otrokoma in nasprotnima udeležencema je odločilo, da se začasno ne izvajajo. Upniku je naložilo, da v roku 7 dni od izdaje začasne odredbe predlaga ukrep za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja. Določilo je denarno kazen za primer, da nasprotna udeleženca kršita obveznosti iz začasne odredbe, da začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka sodnega postopka za varstvo koristi otroka oziroma 7 dni, če ustrezen predlog ne bo vložen ter da ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve.

2S sklepom z dne 29. 5. 2025 je sodišče prve stopnje postopek zavarovanja ustavilo ter gornjo začasno odredbo razveljavilo. Sklep je postal pravnomočen 12. 6. 2025.

3Zoper začasno odredbo sta dolžnika na dne 4. 6. 2025 vložila pravočasen ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo.

4Zoper sklep o zavrženju ugovora dolžnika vlagata pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navajata, da imata pravni interes za ugovor, ker sta jima bila otroka dejansko odvzeta. Ugovor je edini pravni mehanizem, s katerim lahko dosežeta ugotovitev nezakonitosti in neutemeljenosti ukrepa, ki je bil uveden zoper njiju, s katerim jima je bilo poseženo v ustavne pravice iz 35., 54. in 56. člena Ustave¹. Sodišče je kršilo 167. člen DZ², ki zahteva strogo presojo pogojev za nujni odvzem, 7. člen ZNP-1 (načelo zaslišanja udeležencev), 8. člen ZNP-1³ (dolžnost obrazložitve), 23. člen Ustave (pravica do sodnega varstva) in 8. člen EKČP⁴ (pravica do spoštovanja družinskega življenja). Predlagata razveljavitev z ugoditvijo ugovoru oziroma vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, vendar drugemu sodniku.

5Pritožba ni utemeljena.

6Pritožnika utemeljeno izpostavljata, da ukrep odvzema otroka predstavlja grob poseg države v ustavno varovano pravico starševstva (54. člen Ustave) ter konvencijsko varovano pravico do družinskega življenja (8. člen EKČP). Odvzem otrok staršem in njihova namestitev v javno oskrbo zato zahteva utemeljitev, ki je skladna z drugim odstavkom 8. člena EKČP.⁵ Odločitev o odvzemu otroka mora biti tako podprta z ustreznimi in zadostnimi razlogi, ki se nanašajo na korist otroka. Vendar je splošna predpostavka za vsebinsko presojo razlogov za odvzem pritožnikov pravni interes. V postopku zavarovanja, v katerem je odvzet otrok, je pravni interes izkazan, če bi v primeru ugoditve pravnemu sredstvu prišlo do spremembe vložnikovega pravnega položaja ali pravnega položaja otroka.

7V predmetni zadevi že v času vložitve ugovora začasna odredba ni več veljala, ker predlog za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja v roku 7 dni ni bil vložen. V času izpodbijane odločitve o ugovoru je bila začasna odredba pravnomočno razveljavljena, postopek zavarovanja pa ustavljen. Pravnih posledic začasne odredbe torej ni bilo več.

8Z zahtevano vsebinsko odločitvijo o ugovoru se položaj nasprotnih udeležencev ne more prav v ničemer spremeniti, saj odločba, s katero je bilo poseženo v njun pravni položaj in pravni položaj otrok, več ne velja. Povedano še drugače. Tudi če bi bilo ugovoru ugodeno, sklepa o začasni odredbi ne bi bilo moč razveljaviti, saj je bil že pravnomočno razveljavljen.

9Zaradi odsotnosti pravnega interesa obstoja zatrjevane kršitve človekovih pravic oziroma temeljnih svoboščin oziroma zakona v predmetni zadevi ni moč ugotavljati. V delu, ko pritožnika zahtevata vsebinski odgovor na svoje trditve na načelni ravni oziroma zaradi morebitnih drugih postopkov velja odgovoriti, da se pravni interes presoja v konkretni zadevi. Če ni pravnega interesa, kršitve bodisi človekovih pravic oziroma temeljnih svoboščin bodisi materialnopravnih oziroma procesnih določb, s katerimi je bil obrazložen odvzem otrok, ni moč ugotavljati. V postopku pred Ustavnim sodiščem je situacija drugačna, saj tam v izjemnih primerih vsebinsko presojo narekuje posebej izražen javni interes za odločitev o posebno pomembnih ustavnopravnih vprašanjih sistemske narave, ki se po razumni oceni utegnejo zastavljati tudi v zvezi s posamičnimi akti enake narave in primerljive vsebine, sprejemanimi v prihodnosti.⁶

10Pritožnikoma gre še pojasniti, da tudi v kolikor bi bil v tej zadevi z izdajo ugotovitvene odločbe dan vsebinski odgovor, ta za morebitne druge zadeve (npr. kazenski postopek, odškodninska pravda) ne bi bil relevanten, saj osebe, proti katerim naj bi učinkoval, v tem postopku zavarovanja ne sodelujejo. Odsotnost odločbe z vsebinskim odgovorom zato pravici nasprotnih udeležencev do sodnega varstva zaradi zatrjevanega neutemeljenega odvzema otrok prav z ničemer ne stoji na poti.

11Iz gornjih razlogov je tako na dlani odgovor, da je v predmetni zadevi odločitev o zavrženju ugovora materialnopravno pravilna (prvi in četrti odstavek 343. člena ZPP⁷). Zato je bilo treba pritožbo, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen, drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP).

¹ Ustava Republike Slovenije (Ustava), Uradni list RS, št. 33/1991-I in nasl.
² Družinski zakonik (DZ), Uradni list RS, št. 15/17 in nasl.
³ Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), Uradni list RS, št. 16/19.
⁴ Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), Uradni list RS - mednarodne pogodbe, št. 7/1994.
⁵ Primerjaj sodbi ESČP Strand Lobben in drugi proti Norveški [VS], 2019, 202. točka obrazložitve; Kutzner proti Nemčiji, 2002, 58. do 60 točka obrazložitve.
⁶ Primerjaj odločbe Ustavnega sodišča U-I-50/09, Up-260/09, 22. in 23. točka obrazložitve; U-I-477/18, Up-93/18, 37. točka obrazložitve; Up-26/19, U-I-227/19, 7. točka obrazložitve; Up-1319/20, 5. točka obrazložitve; U-I-66/25, Up-257/25, 4. in 5. točka obrazložitve.
⁷ Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. V postopku izdaje začasnih odredb za varstvo koristi otrok se ZPP smiselno uporablja na podlagi 100. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1; Uradni list RS, št. 16/19) in 239. ter 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ; Uradni list RS, št. 51/98 in nasl.).