SEU odločba

Predstavitev dejanskega stanja in dosedanjega poteka postopka

1Upnik je dne 3. 4. 2025 vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. V predlogu je navedel, da izvršbo za znesek 15.420,00 EUR predlaga na podlagi računa št. 7/2024 z dne 30. 9. 2024 in zapadlostjo 28. 10. 2024. Poleg plačila glavnice je zahteval tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti od 29. 10. 2024 do plačila in povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o izvršbi do plačila. Kot opredelitev temelja zahtevka je navedel »opravljeno delo polaganja keramike na objektu Eurospin v Kopru«. Predlogu skladno z določbami zakonodaje (peti odstavek 41. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju) ni priložil računa, na katerega se je skliceval. Izvršbo je predlagal na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet in z rubežem, cenitvijo in prodajo premičnin. Upnik je samostojni podjetnik, ki je račun izdal v okviru svoje dejavnosti, dolžnik pa je gospodarska družba.

2Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, je dne 3. 4. 2025 izdalo Sklep o izvršbi VL 29902/2025, s katerim je predlagano izvršbo dovolilo. Dolžniku je naložilo, da v roku osem dni od vročitve sklepa poravna upniku v predlogu navedeno terjatev in odmerilo stroške upnika na 210,00 EUR. V pravnem pouku je dolžnika opozorilo, da je sklep izdan samo na podlagi podatkov, ki jih je v predlogu za izvršbo posredoval upnik in da izvršilno sodišče njihove resničnosti ni preverjalo. Dolžnika je poučilo, da ima možnost vložiti pisni ugovor v 8 dneh od dneva vročitve sklepa o izvršbi in sicer, če ga vlaga v fizični obliki, napisanega ali natisnjenega in podpisanega pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, Kersnikova ulica 2, 1000 Ljubljana, v enem izvodu. V elektronski obliki, podpisanega z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu, pa se ugovor vloži tako, da se vloži v informacijski sistem sodstva. Ugovor lahko dolžnik vloži sam ali po pooblaščencu, ki je popolnoma poslovno sposoben, zastopanje po odvetniku ni obvezno. Ugovor mora biti obrazložen, v njem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljenega. O ugovoru odloča Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino. Če se z ugovorom zoper sklep o izvršbi izpodbija del, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, se šteje, da je ugovor obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Če dolžnik sklepu o ugovoru ne ugovarja, postane sklep o izvršbi v celoti pravnomočen in izvršljiv, zaradi izterjave upnikove terjatve se začne izvršba na dolžnikove predmete izvršbe, ki jih je v predlogu za izvršbo navedel upnik, dolžnik pa nosi stroške postopka. Hkrati s sklepom o izvršbi je sodišče dolžniku poslalo tudi sklep o izvršbi.

3Dolžniku je bil sklep, skupaj s predlogom, vročen 22. 4. 2025 na način iz točke (d) prvega odstavka 14. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 (v nadaljevanju Uredba številka 805/2004). Dolžnik v roku ugovora ni vložil. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen, postopek izvršbe se je nato nadaljeval pred Okrajnim sodiščem v Kopru.

4Na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi je upnik predlagal izdajo evropskega naloga za izvršbo. Okrajno sodišče v Kopru je predlog zavrnilo s sklepom VL 29902/2025 z dne 28. 1. 2026. Pri tem se je sklicevalo na določbe Uredbe št. 805/2004, in sicer je štelo, da predlog za izvršbo ne vsebuje dovolj informacij o dejstvih, na katera upnik opira svoj zahtevek. V njem namreč ni konkretizirano, na kaj se račun nanaša, oziroma iz katerega pravnega razmerja izvira upnikova terjatev do dolžnika, niti kdaj je terjatev nastala. Predlogu za izvršbo poleg tega ni bila predložena verodostojna listina, na podlagi katere je bil predlog vložen, niti katerakoli druga listina, iz katere bi bilo razvidno, na čem temelji upnikov zahtevek. Pri odločitvi se je sodišče sklicevalo na dosedanjo sodno prakso.

5Zoper sklep je upnik vložil pritožbo, v kateri je navajal, da je v predlogu za izvršbo konkretizirano, da se nanaša na polaganje keramike na objektu Eurospin v Kopru, navedena sta tudi višina in zapadlost terjatve. Meni, da je razlaga, da na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče izdati evropskega naloga za izvršbo, nedopustna in celo neustavna, saj pomeni kršitev enakega varstva pravic. Dolžnik ima v drugi državi članici odprt bančni račun, na katerega želi upnik poseči z izvršbo. S sklepom o izvršbi je upnik že pridobil izvršilni naslov za izterjavo terjatve in nima možnosti ponovnega vlaganja tožbe.

6Pritožba je bila predložena v reševanje Višjemu sodišču v Kopru. O njej odloča senat oddelka za gospodarsko sodstvo.

Relevantno pravo Republike Slovenije

7Za odločanje o pritožbi so relevantne naslednje določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju:

V 41. členu ZIZ je določena vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine:

Prvi odstavek:

"Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v elektronski obliki je vložen, ko je sodna taksa plačana".

Drugi odstavek:

"V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine morajo biti navedeni:

- upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena,

- verodostojna listina,

- dolžnikova obveznost,

- opredelitev temelja zahtevka,

- sredstvo ali predmet izvršbe,

- drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi, in

- zahteva, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški".

Peti odstavek:

"Verodostojne listine, na podlagi katere zahteva izvršbo, upniku predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve".

Drugi odstavek 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju določa:

"Sklepu o izvršbi, ki se vroči dolžniku, je priložena tudi kopija predloga za izvršbo".

Določbe, ki urejajo ugovor zoper sklep o izvršbi:

Prvi in drugi odstavek 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju:

"Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Ugovor mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen".

54člen Zakona o izvršbi in zavarovanju:

"O ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, če zakon ne določa drugače".

Prvi in drugi odstavek 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju:

"Za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine veljajo določbe 53. in 54. člena tega zakona, s tem, da znaša v meničnih in čekovnih sporih rok za ugovor tri dni. Če se z ugovorom iz prejšnjega odstavka izpodbija sklep o izvršbi v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, se šteje, da je ugovor v tem delu obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru".

62člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine):

Prvi odstavek:

"Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ne izjavi, v katerem delu izpodbija sklep, se šteje, da ga izpodbija v celoti".

Drugi odstavek:

"Če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi. Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Pri tem upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku".

Vprašanja v zvezi s pravom EU in razlogi za postavitev vprašanja

8Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ima v ureditvi Republike Slovenije dvojno funkcijo. S kondemnatornim delom sodišče naloži dolžniku, da v paricijskem roku plača terjatev, v preostalem delu pa dovoli izvršbo v ožjem smislu. Če sklep postane pravnomočen, predstavlja izvršilni naslov za terjatev. Višje sodišče v Kopru se mora pri odločanju o pritožbi opredeliti do vprašanja, ali je sodni postopek v Republiki Sloveniji izpolnil pogoj za izdajo evropskega naloga za izvršbo iz točke (c) (1) člena 6 Uredbe številka 805/2004, zlasti, ali je bila dolžniku zagotovljena ustrezna informacija o zahtevku glede utemeljitve zahtevka. Glede na ureditev v Republiki Sloveniji in dejansko stanje v predmetni zadevi ta določba omogoča različno razlago.

9V drugem odstavku 41. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju je določeno, da mora upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine navesti tudi utemeljitev zahtevka. Prav to je upnik v konkretnem primeru storil, ko je navedel, da gre za »opravljeno delo polaganja keramike na objektu Eurospin v Kopru«. Doslej so slovenska sodišča take zahtevke zavračala¹. Pri tem so se zlasti sklicevala na sodbo Sodišča EU C-484/15 z dne 9. 3. 2017. Ta sodba se je nanašala na sicer podoben sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki pa ga je izdal hrvaški notar, ki ni sodišče v smislu Uredbe številka 805/2004 in je sodišče EU zato sklep obravnavalo kot javno listino iz točke (d) (1) člena 3. V predmetni zadevi pa gre za sklep sodišča in torej za razlago točke (b) (1) člena 3. Odgovoriti je torej treba na vprašanje, ali navedba v predlogu za izvršbo, da je temelj zahtevka v "opravljenem delu polaganja keramike na objektu Eurospin v Kopru" zadostno utemeljuje zahtevek in ustreza pogoju iz točke (d) člena 16 Uredbe številka 805/2004, ob upoštevanju dejstva, da je bil dolžnik s predlogom za izvršbo in torej s temeljem zahtevka seznanjen šele ob vročitvi sklepa o izvršbi (pri čemer je bil na posledice nevložitve ugovora opozorjen v sklepu).

10Ker gre za razlago evropske uredbe, Višje sodišče v Kopru prosi Sodišče EU za odgovor na naslednje vprašanje:

Ali je v nasprotju z Uredbo številka 805/2004 razlaga nacionalnega prava, po kateri na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče izdati evropskega naloga za izvršbo, ker tudi v primeru, da upnik v predlogu za izvršbo (ki je dolžniku vročen šele hkrati s sklepom) navede podlago svojega zahtevka, ni izpolnjen pogoj zagotovitve dolžniku ustrezne informacije o zahtevku?

-----------------------------

1Tako Višje sodišče v Ljubljani, zadevi številka I Ip 1873/2019, II Ip 114/2021, Višje sodišče v Mariboru zadeva številka 263/2022, Višje sodišče v Celju zadeva številka II Ip 372/2020,..