VSRS Sklep X DoR 161/2025-6

I. Predlog se zavrže.

II. Predlagatelj sam nosi svoje stroške tega postopka.

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 06182-2188/2021 z dne 19. 1. 2022, s katero je tožniku do pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje obrata za razstavljanje izrabljenih vozil prepovedal takšno dejavnost in mu naložil, da mora izrabljena vozila in njihove sestavne dele, ki jih skladišči, tj. približno 10 kosov izrabljenih vozil, 30 kosov kompaktiranih vozil in vse dele motornih vozil v ocenjeni količini približno 15 ton, oddati v obrat za razstavljanje. Zavrnilo je tožbene ugovore, da ne gre za odpadke, ker imajo za tožnika ekonomsko vrednost in poudarilo, da ni bistvena ekonomska vrednost predmeta oziroma stvari, temveč ali je ta še uporabljiva za njen osnovni namen. Ker vozila in njihovi deli niso bili več uporabni za vožnjo oziroma kupljeni za ta namen, je presodilo, da gre za odpadek in potrdilo odločitev upravnega organa.

2Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v katerem je predlagal, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

◦ Ali je, ob upoštevanju ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS glede standarda obrazložitve nedoločenih pravnih pojmov ter načela pravne države iz 2. člena Ustave RS, Upravno sodišče RS, v okoliščinah konkretnega primera, pravilno razložilo in uporabilo nedoločeni pravni pojem "izrabljeno vozilo"? Oziroma, ali se izraz "uporaba" v zvezi z definicijo "izrabljeno vozilo" lahko tolmači le na način, da je s tem izrazom mišljena zgolj uporaba za namen, za katerega je bilo vozilo izdelano? Oziroma, ali je edini pogoj, da ni več mogoče govoriti o rabljenem vozilu, temveč o izrabljenem vozilu, neobstoj (možnosti) uporabe za namen, za katerega je bilo vozilo prvotno izdelano, na način, kot je ta nedoločeni pravni pojem opredelilo Upravno sodišče RS v izpodbijani sodbi?

◦ Ali ravnanje tožeče stranke v okoliščinah konkretnega primera (tožeča stranka je zadevna vozila in (nekatere) sestavne dele vozil kupila kot rabljena in jih ni prevzela kot izrabljena vozila oziroma sestavne dele izrabljenih vozil ter jih ne želi zavreči, temveč prodati naprej kot rabljeno blago) predstavlja ravnanje z, razstavljanje in skladiščenje izrabljenih vozil in njihovih delov v smislu Uredbe o izrabljenih vozilih?

◦ Ali sestavni del motornega vozila, ki je odstranjen iz vozila, ki je kupljeno kot rabljeno vozilo (in ni prevzeto kot izrabljeno vozilo) predstavlja odpadek, čeprav je še vedno uporaben za osnovni namen (tj. za vgradnjo v drugo vozilo), brez kakršnekoli nadaljnje predelave? Ali navedeno velja le za vozila iz 1. točke prvega odstavka 3. člena Uredbe o izrabljenih vozilih ali tudi za vozila drugih kategorij (torej tudi za tovorna vozila, avtobuse, kmetijsko mehanizacijo in težko gradbeno mehanizacijo)? Ali navedeno velja tudi za vozila, ki niso bila dana na trg oziroma registrirana v Republiki Sloveniji?

◦ Ali je postopanje sodišča v konkretnem primeru, ko v zvezi z uporabo kompleksnih nedoločenih pravnih pojmov, kot je "odpadek" po zakonodaji EU in nacionalnem pravu, ni izvedlo materialnega procesnega vodstva ter stranke ni opozorilo na morebitno drugačno pravno kvalifikacijo dejanskega stanja, znak nedovoljene vnaprejšnje dokazne ocene sodišča ter kršitve pravice do izjave in poštenega postopka?

◦ Ali je sodišče ravnalo arbitrarno, ko je predmetu pogodbe "motor" samovoljno pripisalo pomen iz pogovornega jezika (kot motorno kolo in ne kot del motornega vozila - stroj, ki spreminja energijo v mehansko delo)?

◦ Ali je sodišče ravnalo protispisno in zagrešilo bistveno kršitev postopka, ko je sprva kot neodločilno ocenilo s strani tožeče stranke predloženo izvedeniško mnenje, nato pa predvsem na njegovi podlagi sprejelo zaključke, ki iz tega mnenja sploh ne izhajajo?

◦ Ali je določbo drugega odstavka 247. člena ZUP tolmačiti na način, da bi morala tožeča stranka v pritožbi organu druge stopnje izrecno predlagati vpogled v upravni spis in v njemu vsebovane listine, kot je to zahtevalo Upravno sodišče RS v 13. točki izpodbijane sodbe, ali pa je takšno tolmačenje materialno pravno napačno in posega v pravico tožeče stranke do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) in v pravico do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave RS)?

◦ Ali postane listina, predložena organu hkrati v okviru dveh sočasno vodenih inšpekcijskih postopkov, del obeh upravnih spisov ali ne? Ali sme stranka v sodnem postopku kot dokaz predlagati vpogled v takšne listine (ki so bile nesporno predložene organu ob inšpekcijskem nadzoru in se ta nanje v obrazložitvi prvostopenjske odločbe sklicuje, vendar jih očitno ne vodi kot del upravnega spisa št. 06182-2188/2021) in tak dokaz zaradi nepravilnega vodenja upravnega spisa ne pomeni nedovoljene tožbene novote in ne gre za prekluzijo dokazov?

◦ Ali je sodišče ob ugotovitvi okoliščin, ki po njegovem mnenju utemeljujejo odstop od sodne prakse VSRS v zvezi s procesnimi posledicami neprerekanih dejstev (214. člen ZPP) dolžno izvesti materialno procesno vodstvo v zvezi s tem?

3Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

4V skladu s četrtim odstavkom 367. b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se v predlogu sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, mora po petem odstavku 367. b ZPP navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če stranka ne ravna po četrtem odstavku ali v skladu s petim odstavkom tega člena ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

5Predpostavka za vsebinsko odločitev o predlogu za dopustitev revizije je torej njegova popolnost.¹ Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj problemsko osredotočati ter na tako predstavljen problem tudi navezati konkretno, izpodbijano odločitev. Šele popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.²

6Sodba Upravnega sodišča v obravnavani zadevi ima 11 strani obrazložitve, od tega prve štiri strani obsegajo uvod, izrek in del obrazložitve, v katerem so povzete bistvene navedbe strank. Predlog, ki naj bi utemeljil objektivni pomen presoje Vrhovnega sodišča (367. a člen ZPP), pa ima kar 36 strani in vsebuje 9 vprašanj s številnimi podvprašanji, kar bistveno presega število in obseg pravnih stališč, na katerih temelji izpodbijana sodba. Že zato predlog očitno ne izpolnjuje zahtev po kratkosti in osredotočenosti.³

7Pri nasprotovanju razlogom izpodbijane sodbe predlagatelj ne izlušči bistva pravnega problema, niti ga na kratko ne utemelji, čeprav so nosilni razlogi izpodbijane sodbe jasno razumljivi. Pri oblikovanju vprašanj in njihovi obrazložitvi bi predlagatelj, kot rečeno, moral izhajati iz stališč izpodbijane sodbe, utemeljiti, zakaj so ta napačna in tudi zakaj bi revizijska obravnava posameznega vprašanja presegla pomen konkretne zadeve in bi bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Vendar kljub (pre)dolgemu predlogu tega ni storil. Zgolj dejstvo, da je Upravno sodišče v posamezni zadevi sprejelo določeno pravno stališče, samo po sebi ne utemeljuje objektivnega pomena zastavljenih vprašanj, saj nanje Vrhovno sodišče ni dolžno odgovoriti samo zato, ker o njih še ni odločilo.

8Glede vprašanj pod točkami 1 do 3 so tako izostali razlogi, zakaj naj bi Upravno sodišče v njih navedene pojme napačno razložilo. Izpodbijanje dejanskega stanja, ugotovljenega s pravnomočno sodbo, pa v revizijskem postopku ni dovoljeno (drugi odstavek 370. člena ZPP). Tudi zatrjevanega odstopa od stališč v sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 36/2019 z dne 3. 6. 2020 predlagatelj ni pojasnil na način, da bi utemeljil konkretne dejanske okoliščine, ki bi potrdile odstop od stališč v navedeni sodbi Vrhovnega sodišča. Vprašanja pod točkami 4 ter 6 do 8 nimajo, za dopustitev revizije potrebne, vsebinske povezave (iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP) s stališči izpodbijane sodbe. Pri vprašanju pod točko 5 predlagatelj ni izkazal, da bi njegova revizijska obravnava presegla pomen konkretne zadeve. Obrazložitev vprašanja pod točko 9, ki se nanaša na (ne)izvedbo materialnega procesnega vodstva pred Upravnim sodiščem, pa je nekonkretizirana do te mere, da je Vrhovnemu sodišču prav tako onemogočen preizkus njegove utemeljenosti.

9Ker predlog iz navedenih razlogov ne izpolnjuje vseh zahtev iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

10Predlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov predloga za dopustitev revizije, vendar s predlogom ni uspel, zato sam trpi svoje stroške tega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

11Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Primerjaj: sklepe Vrhovnega sodišča X DoR 60/2023 z dne 15. 11. 2023, točka 6 obrazložitve; II DoR 185/2022 z dne 27. 7. 2022, točka 7 obrazložitve in X DoR 4/2023 z dne 30. 11. 2023, točka 9 obrazložitve.
² Tako tudi: sklep Vrhovnega sodišča X DoR 20/2025 z dne 1. 10. 2025, točka 7 obrazložitve.
³ Primerjaj: prav tam, točka 9 obrazložitve.