UPRS Sodba I U 704/2025-8

Tožba se zavrne.

O izpodbijani odločbi

1Delovno in socialno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju toženka) je na podlagi 13. in 14. člena Zakona o brezplačni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila tožnikovo dne 29. 5. 2024 vloženo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju Prošnja).

2Toženka je v ponovnem postopku¹ ugotovila: (i) da je tožnik samska oseb; (ii) upokojen, ki je v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje (od meseca marca do maja 2024) prejel 3.530,94 EUR (neto) iz naslova pokojnine; (iii) da se pri izračunu lastnega dohodka tožnika upošteva povprečno 1.176,98 EUR (neto) na mesec; (iv) da je bila v relevantnem trimesečnem obdobju zaradi izvršilnega naslova opr. št. I 128/2022 tožniku znižana mesečna pokojnina za znesek 224,02 EUR; (v) da je tožnik z lastnim ravnanjem sprožil izvršilni postopek, s tem ko nasprotni stranki ni povrnil stroškov postopka, ki ga je sam sprožil in v njem izgubil (sodba Okrožnega sodišča v Kopru P 302/2019 z dne 21. 4. 2022), (vi) da se pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnika v dohodek všteje povprečno 1.176,98 EUR (neto) pokojnine na mesec. Toženka je ugotovila, da tožnik ni upravičen do redne brezplačne pravne pomoči, ker je s svojimi prihodki presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 969,76 EUR (13. člen ZBPP), čeprav ni sporno, da je bila tožniku dejansko izplačana znižana pokojnina zaradi izvršbe. Po drugem odstavku 12. člena ZUPJS izvršba na pokojnino oz. izvršba na transakcijskem računu nista določeni kot zakonski izjemi za priznanje brezplačne pravne pomoči in se zato dejansko znižanje izplačane pokojnine na podlagi izvršilnega naslova ne more upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca v relevantnem obdobju. Izpolnjeni niso niti pogoji iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP, saj se izvršilni postopek vodi po krivdi tožnika. Zavrnila je tožnikove navedbe, da ni kriv za te stroške, ker so jih povzročili nestrokovni skrbniki, saj skrbnik opravlja pravdna dejanja v imenu in za račun osebe, kateri je postavljen za skrbnika ter se kot taka štejejo za pravno veljavna.

3Toženka je odločila, da tožnik ni upravičen niti do izjemne brezplačne pravne pomoči na podlagi šeste alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP. Na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 (v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012) je toženka ugotovila, da je bila tožniku delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi, upravnimi in drugimi postopki, zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Zavrnila je tožnikove navedbe in ugotovila, da je tožnik še vedno postavljen pod skrbništvo in da tudi v tem postopku zanj pravdna dejanja opravlja skrbnica.

4Toženka je zavrnila Prošnjo tudi na podlagi sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, ker tožnik ni konkretiziral materialne ogroženosti, ni konkretizirano zatrjeval niti izkazal trenutnih izrednih stroškov, ki bi ogrožali njegovo osnovno preživetje oz. drugih trenutnih obstoječih razlogov, zaradi katerih naj bi se znašel v položaju materialne ogroženosti. Toženka je ugotovila, da tožnikov lastni dohodek presega trenutni cenzus za dodelitev (redne) brezplačne pravne pomoči, za katerega se šteje, da socialno stanje prosilca ni ogroženo. Zgolj psihična in duševna stiska in odvzem poslovne sposobnosti oziroma poplave same po sebi niso razlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Izjemna brezplačna pravna pomoč se na podlagi tretje alineje drugega odstavka drugega odstavka 22. člena ZBPP dodeli zaradi izrednih finančnih obveznosti. Škoda na nepremičnem premoženju zaradi poplave nujno in avtomatsko še ne pomeni, da je prosilcu tudi nastala izredna finančna obveznost. Prosilec mora konkretno izkazati okoliščine v zvezi z dejansko nastalo izredno finančno obveznostjo (tudi po višini), ki mu je nastala v posledici poplav, česar tožnik ni izkazal. Toženka je ugotovila, da pravnomočno zaključen postopek osebnega stečaja tožnika v letu 2020 ne vpliva na ugotavljanje premoženjskega stanja tožnika v relevantnem obdobju.

5Toženka je ugotovila, da tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, ker je tožnikov lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje znašal 1.176,98 EUR povprečno mesečno, in je presegel višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar v času, za katerega se ugotavlja upravičenost do brezplačne pravne pomoči, predstavlja znesek 969,76 EUR in ne izpolnjuje pogojev za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči. Toženka je, glede na obrazloženo, na podlagi 13. člena ZBPP Prošnjo zavrnila.

Tožnikove navedbe

6Tožnik zaradi vseh tožbenih razlogov sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in Prošnji ugodi ter podredno, da zadevo vrne v ponovno odločanje nepristranskemu in poštenemu organu za brezplačno pravno pomoč.

7Toženki očita, da je v ponovljenem postopku pavšalno ugotovila, da je poslovno nesposoben tožnik v postopku Okrožnega sodišča v Kopru P 302/2019, v katerem so ga malomarno in nestrokovno zastopali razni skrbniki, sam odgovoren za povzročene stroške in izvršbo. Meni, da je toženki znano, da so odločitve, izdane v postopku Okrožnega sodišča v Kopru, posledica nezakonitega kratenja pravice do brezplačne pravne pomoči za založitev stroškov za izvedenca.

8Tožnik meni, da že od uveljavitve ZBPP dalje izpolnjuje pogoje za izjemno brezplačno pravno pomoč zaradi splošno znane nezakonite izvršbe št. In 91/2000, v kateri mu je sodišče v Domžalah sodno zapečatilo delavnico in stroje ter se je posledično brez premoženja in s prihodki, s katerimi ne presega denarnega cenzusa iz prvega odstavka 22. člena ZBPP, znašel v nevzdržni in socialni stiski. Navedeno je tudi posledica odvzete poslovne sposobnosti, torej tožnik na podlagi 6. alineje iz drugega odstavka 22. člena ZBPP izpolnjuje pogoje za izjemno brezplačno pravno pomoč.

9Tožnik navaja, da je za izločitev vodje organa za brezplačno pravno pomoč na podlagi določb ZUP pristojen minister oz. ministrica za pravosodje RS in zato meni, da je s tem utemeljen tudi zahtevek za razveljavitev napadenega sklepa in odstop predloga aktualni ministrici za pravosodje RS.

Navedbe toženke

10Toženka na tožbo ni odgovorila.

Sodna presoja

11Tožnikov ugovor o procesni kršitvi v zvezi s sklepom Bpp 477/2024 z dne 24. 2025, s katerim je toženka zavrgla tožnikov predlog za izločitev naslovnega organa², ni utemeljen. Za odločanje o tožnikovem predlogu za izločitev namreč ni pristojna ministrica za pravosodje kot to meni tožnik. Na podlagi drugega odstavka 38. člena ZUP o izločitvi uradne osebe odloča namreč predstojnik organa, zato je izpodbijani sklep pravilno na podlagi drugega odstavka 38. člena ZUP izdala predsednica sodišča.

12Sodišče je po ugotovitvi, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe med tožnikom in tožencem ni sporno, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave.

Tožba ni utemeljena.

13Po presoji sodišča je toženka pravilno zavrnila Prošnjo, zato se sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje na razloge izpodbijane odločbe.

14Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Sodišče pojasnjuje, da je bil ZBPP sprejet z namenom uresničevanja ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, in zaradi varovanja 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustavno sodišče je namreč večkrat poudarilo, da osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča, kar izhaja ne samo iz 23. člena Ustave, pač pa tudi iz načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije po 14. členu Ustave.³ ZBPP torej omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje pravice do dostopa do sodišča vsakomur, ne glede na njegov premoženjski oziroma socialni status ob ustavnem priznanju pravice do sodnega varstva kot človekove pravice in ob upoštevanju načela socialne države kot ustavne zahteve, ki se konkretizira tudi v vsebinski, materialni pravici do enakosti pred zakonom.⁴ Z ZBPP so tako celovito in sistemsko urejena vsa vprašanja, povezana z zagotavljanjem pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku in drugih, za to kvalificiranih osebah v smislu uresničevanja pravice do dostopa do sodišča.⁵ Država mora stranki zagotoviti strokovno pomoč, kadar je to nujno za dostop do sodišča s sredstvi iz proračuna.⁶

15Do redne brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Osnovni znesek minimalnega dohodka v skladu z 8. členom ZSVarPre je bil v času odločanja toženke 484,88 EUR (dvakratnik je torej 969,76 EUR). Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prvega odstavka 14. člena ZBPP se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP). Tretji odstavek 14. člena ZBPP določa izjemo, in sicer: ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji.

16Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče RS) je že zavzelo stališče⁷, da je določba tretjega odstavka 14. člena ZBPP samostojna, specialna in kasnejša zakonska podlaga, na podlagi katere je mogoče pod posebnimi pogoji uveljavljati, da se določeno premoženje ali dohodki prosilca in njegove družine pri ugotavljanju njihovega materialnega položaja ne upošteva, če z njim dejansko ne morejo razpolagati. Po mnenju Vrhovnega sodišča RS⁸ je pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za upravičenost do brezplačne pravne pomoči dejanska možnost razpolaganja s premoženjem oziroma dohodkom relevantna okoliščina in da je v primerih, ko prosilcu oziroma njegovi družini ni moč očitati, da ima premoženje oziroma dohodek določene vrednosti, ki bi ga lahko uporabljali oziroma ga unovčili ter si iz tega zagotovili pravno pomoč, utemeljeno, da se to premoženje oziroma dohodek pri ugotavljanju materialnega položaja ob izpolnjevanju dodatnih zakonskih pogojev izvzame. Vrhovno sodišče RS⁹ je presodilo, da za tretji odstavek 14. člena ZBPP ne zadošča dejanska nezmožnost razpolaganja z delom dohodka, da morajo biti podani upravičeni razlogi, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec za brezplačno pravno pomoč ni zakrivil po lastni volji.

17Ni sporno: 1) da je tožnik samska oseba, 2) čigar povprečna neto pokojnina je 1.176,98 EUR na mesec v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje (od marca do maja 2024), 3) da mu je bila dejansko izplačana znižana pokojnina v relevantnem trimesečnem obdobju zaradi rubljenja denarnih sredstev na transakcijskem računu na podlagi izvršilnega naslova v izvršilni zadevi I 128/2022 v višini 224,02 EUR in 4) da je izvršba posledica neplačila stroškov nasprotni stranki, ki jih je bil tožnik dolžan povrniti po sodbi Okrožnega sodišča v Kopru P 302/2019 z dne 21. 4. 2022, ker je v pravdi izgubil.

18Toženka je ugotovila, da je stroške izvršilnega naslova v izvršilni zadevi I 128/2022 v višini 224,02 EUR, ki so posledica neplačila stroškov nasprotni stranki, ki jih je bil tožnik dolžan povrniti po sodbi Okrožnega sodišča v Kopru P 302/2019 z dne 21. 4. 2022, tožnik v smislu tretjega odstavka 14. člena ZBPP zakrivil po lastni volji, zato jih ni upoštevala pri ugotavljanju materialnega položaja tožnika. In v tem delu, neuspešno, tožnik v bistvenem izpodbija odločitev toženke. Neutemeljen je namreč tožnikov ugovor, da je odločitev nezakonita, ker so ga v postopku Okrožnega sodišča v Kopru P 302/2019 malomarno in nestrokovno zastopali razni skrbniki in da so odločitve, izdane v postopku Okrožnega sodišča v Kopru posledica nezakonitega kratenja pravice do brezplačne pravne pomoči za založitev stroškov za izvedenca. Tožnik v bistvenem izpodbija pravilnost izvršilnega naslova (sodbo Okrožnega sodišča v Kopru P 302/2019 z dne 21. 4. 2022), kar pa ni predmet tega upravnega spora, zato so te navedbe nerelevantne. Tožnik niti ne izpodbija ugotovitve toženke: (i) da v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Kopru P 302/2019 zaradi plačila odškodnine ni uspel, ker je bila tožba vložena prepozno, zato mu je sodišče naložilo v plačilo stroške pravdnega postopka nasprotne stranke; (ii) da je tožnik z lastnim ravnanjem sprožil izvršilni postopek, s tem ko nasprotni stranki ni povrnil stroškov postopka, ki ga je sam sprožil in v njem izgubil, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP. Zato je tudi po presoji sodišča odločitev toženke, da je tožnik zakrivil stroške izvršilnega naslova v izvršilni zadevi I 128/2022 v višini 224,02 EUR v smislu tretjega odstavka 14. člena ZBPP po lastni volji, pravilna in zakonita. Toženka je po ugotovitvi, da je tožnikov lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo Prošnje znašal 1.176,98 EUR povprečno mesečno, in presegel višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (znesek 969,76 EUR) tudi po presoji sodišča, Prošnjo pravilno in zakonito na podlagi 13. člena ZBPP zavrnila.

19Pravilna in zakonita pa je tudi odločitev toženke, da tožnik ni upravičen do izjemne brezplačne pravne pomoči.

20Brezplačna pravna pomoč se lahko, ne glede na določbe ZBPP o materialnem položaju prosilca in njegove družine, dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena ZBPP in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (izjemna brezplačna pravna pomoč, prvi odstavek 22. člena ZBPP). Izjemna brezplačna pravna pomoč se pod pogoji iz prvega odstavka 22. člena ZBPP odstavka dodeli v relevantnem delu (tudi) v primeru: če gre za prosilca, ki mu je bil za zastopanje v sodnem postopku dodeljen skrbnik za posebni primer, ali za prosilca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če je bila prosilcu poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih (šesta alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP).

21Toženka je ugotovila, da je tožniku na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 (v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012) delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi, upravnimi in drugimi postopki, zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Zato je utemeljena zavrnitev izjemne brezplačne pravne pomoči na podlagi šeste alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP.

22Nerelevantne so tožbene navedbe, s katerimi dokazuje nezakonitosti izpodbijane odločbe glede zavrnitve izjemne brezplačne pravne pomoči in sicer: (i) zaradi splošno znane nezakonite izvršbe opr. št. In 91/2000, v kateri mu je sodišče v Domžalah sodno zapečatilo delavnico in stroje ter se je posledično brez premoženja in s prihodki, s katerimi ne presega denarnega cenzusa iz prvega odstavka 22. člena ZBPP, znašel v nevzdržni in socialni stiski; (ii) da je stiska posledica odvzete poslovne sposobnosti. Sodišče pojasnjuje, da izvršilni postopek In 91/2000 ni predmet tega upravnega spora. Glede na to, da ni sporno, da je tožniku delno odvzeta poslovna sposobnost, pa ni relevantna niti zatrjevana posledica odvzete poslovne sposobnosti, saj je za odločanje o izjemni brezplačni pravni pomoči bistveno glede na 6. alinejo drugega odstavka 22. člena ZBPP le, ali je bila tožniku poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Glede na to, da je toženka ugotovila, da je tožniku poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih, je pravilno in zakonito na podlagi šeste alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP tožnikovo prošnjo za izjemno brezplačno pravno pomoč zavrnila.

23Sodišče se do preostalih trditev strank ne opredeljuje, ker niso bistvene za presojo v tem upravnem sporu oziroma niso konkretizirana do te mere, da bi bil sodni preizkus mogoč.

24Sodišče je na podlagi obrazloženega po ugotovitvi, da je po pravilnem postopku izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

¹ Na podlagi sodbe Upravnega sodišča Republika Slovenija (v nadaljevanju Upravno sodišče RS) IU 1411/2024 z dne 9. 10. 2024.
² Iz tožnikovega predloga za izločitev z dne 10. 2. 2025 (list. št. 51 upravnega spisa) izhaja, da je tožnik predlagal izločitev celotnega organa, zato je toženka pravilno in zakonito obrazložila, da ZUP v 37. člena določa izločitev uradne osebe in ne daje podlage, da stranka izloči iz upravnega postopka celoten organ (služba za brezplačno pravno pomoč toženke), kot je predlagal tožnik.
³ Tako sklepa Ustavnega sodišča RS, Up 40/97 z dne 7. 3. 1997 in Up 103/97 z dne 26. 2. 1998.
⁴ Tako Aleš Galič, oprostitev stroškov in brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku kot izraz načela socialne države, Pravnik št. 4-5, 1998.
⁵ Več o tem dr. Aleš Galič: Pravica do sodnega varstva v novejši praksi evropskega sodišča za človekove pravice, Pravosodni bilten št. 4/2013 str. 83 do 113 in Ustavno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 87 do 88.
⁶ Več o tem Predlog zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - EPA 1301 št. 751-01/99-1 z dne 31. 8. 2000.
⁷ Tako Vrhovno sodišče RS v sklepu X Ips 260/2017 z dne 3. 7. 2019.
⁸ Prav tam.
⁹ Prav tam.