UPRS Sodba I U 767/2025-6

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 343/2025 z dne 4. 4. 2025 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 21. 3. 2025.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica prošnjo za dodelitev BPP vložila v nepravdnem postopku, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Novem mestu pod opr. št. II N 275/2024. Tožnica je prosila za plačilo predujma za izvedenca klinične psihologije in 3. 4. 2025 na poziv organa za BPP prošnjo dopolnila. Organ za BPP je pri odločanju o prošnji po tretjem odstavku 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ugotavljal materialni položaj tožnice kot prosilke in druge pogoje, določene s tem zakonom. Ugotovil je, da iz izpisa informacijskega sistema zemljiške knjige (eZK) izhaja, da je tožnica lastnica celotne nepremičnine na parc. ... k. o. 1481, Smolenja vas, na kateri se nahaja pomožni kmetijski del stavbe ... v vrednosti 9.700,00 EUR (po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije, v nadaljevanju GURS), in dela stavbe ... v vrednosti 43.700,00 EUR (po podatkih GURS) z bivalno površino 90,20 m2, ki je mansardno stanovanje v večstanovanjski stavbi ... k. o. 1481, Smolenja vas. Tožnica v stanovanju živi sama. Po prvi točki prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) se kot premoženje ne upošteva stanovanjska hiša oziroma stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, in sicer do velikosti primernega stanovanja. Pogoji za ugotavljanje velikosti primernega stanovanja so določeni v drugem odstavku 17. člena ZUPJS, normativi za primerno stanovanje pa v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik). Po 14. členu Pravilnika je za enočlansko gospodinjstvo primerno stanovanje v izmeri med 20 m2 in 30 m2, ob upoštevanju 17. člena ZUPJS pa je primerna velikost dvakratnik največje površine, torej 60 m2. Organ za BPP je zato ugotovil, da bivalno stanovanje tožnice presega določen cenzus za 30 m2, vrednost presežka pa glede na vrednost celotnega stanovanja znaša 14.566,66 EUR. Ob upoštevanju pomožnega kmetijskega objekta v vrednosti 9.700,00 EUR, je organ za BPP zaključil, da znaša tožničino premoženje 24.266,67 EUR.

3ZBPP v 13. členu določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj in materialni položaj svoje družine brez škode za svoje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (subjektivni oziroma dohodkovno premoženjski kriterij). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če njegov mesečni dohodek ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (tj. zneska 969,76 EUR). Ta domneva pa velja le, če prosilec in njegova družina ne razpolagata s premoženjem večje vrednosti. Materialni položaj prosilca in njegove družine se po 14. členu ZBPP ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg prosilca upoštevajo po ZUPJS. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporablja Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Slednji v 27. členu kot izključitveni razlog za prejem denarne socialne pomoči določa premoženje, ki se upošteva po ZUPJS, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (znesek 23.274,24 EUR). BPP se ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre, ki dosega ali presega 23.274,24 EUR (14. člen ZBPP v zvezi s 27. členom ZSVarPre).

4Organ za BPP je tožnico z dopisom seznanil z ugotovljenimi podatki o njenem premoženju in ji dal možnost, da se izjavi o ugotovljenem obsegu, namenski rabi in vrednosti upoštevnega nepremičnega premoženja ter predloži dokaze, če se njena izjava razhaja s podatki GURS. Tožnica je v vlogi z dne 3. 4. 2025 z ocenjeni vrednosti pomožnega kmetijskega dela stavbe nasprotovala. Pojasnila je, da gre za objekt iz leta 1990 iz opeke, brez fasade, oken in vrat ter brez vodovoda, elektrike, plina in kanalizacije. Objekt naj bi bil potreben celovite obnove in naj ne bi presegal vrednosti 3.500,00 EUR. Tožnica dokazil ni predložila, predlagala je le vpogled v nepremičnino na Google Maps. Organ za BPP je ocenil, da so tožničine navedbe presplošne in niso podprte z ustreznimi dokazili, zaradi česar jih ni mogoče upoštevati. Pojasnil je, da ni pristojen in usposobljen za vrednotenje nepremičnin preko fotografij na spletu. Lastniki nepremičnin v Sloveniji naj bi imeli več let možnost, da pri GURS uredijo vprašanja v zvezi z vrednostjo nepremičnin. Vsi lastniki nepremičnin naj bi v preteklih letih večkrat na dom prejeli obvestila GURS z natančno specifikacijo vrednosti njihovih solastniških deležev, navedene naj bi bile tudi vrednosti delov stavb in vrednosti nepremičnin. Tožnica vrednosti nepremičnin ni uredila in pred GURS ni izkazala, da je ocenjena vrednost previsoka. Zato organ za BPP ocenjuje, da je vrednost po GURS realna, tožnica pa nasprotnega ni izkazala. Če tožnica meni, da je vrednost nepremičnin previsoka, bi morala predložiti ustrezno dokazilo (npr. cenitev), česar pa kljub opozorilu ni storila.

5Organ za BPP je še obrazložil, da se tožničino premoženjsko stanje presoja v času vložitve prošnje za BPP. Okoliščina, da bosta tožničina otroka morda nekoč prespala pri njej, je bodoče negotovo dejstvo, ki ga organ ne more upoštevati. Občasne nočitve se v okviru ugotavljanja velikosti primernega stanovanja ne upoštevajo, saj je ključno dejansko in stalno prebivanje oseb v stanovanju. Ker tožničino premoženje v višini 24.266,67 EUR presega premoženjski cenzus (23.274,24 EUR) in tako ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za dodelitev BPP, je organ za BPP tožničino prošnjo kot neutemeljeno zavrnil.

6Tožnica zoper odločitev organa za BPP vlaga tožbo in sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženki v ponoven postopek. Priglaša tudi stroške postopka upravnega spora. Tožnica navaja, da je stanje pomožnega kmetijskega dela stavbe opisala v dopolnitvi z dne 3. 4. 2025. Organ za BPP od tožnice, ki je finančno šibkejša stranka ne more zahtevati, da v zgolj osmih dneh pridobi uradno cenitev na lastne stroške. Pri tem se tožnica sklicuje na sodbo Upravnega sodišča I U 109/2016 z dne 23. 3. 2016. Tožnica je stanje spornih nepremičnin dokazovala s predlaganim vpogledom v Google Maps, s katerim bi se organ seznanil z dejanskim stanjem objekta. Predlagala je tudi vpogled v evidenco GURS glede namenske rabe objekta. Organ za BPP naj bi neutemeljeno sklepal, da je imela tožnica na GURS možnost urejati vrednosti nepremičnin. V zvezi z vrednostjo pomožnega kmetijskega dela stavbe resnično dejansko stanje ni bilo ugotovljeno, kar pomeni kršitev načela materialne resnice iz 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tožnica predlaga, naj sodišče angažira cenilca gradbene stroke, ki bi ocenil vrednost spornega pomožnega kmetijskega dela stavbe. Navaja še, da pri odločanju organ za BPP ni upošteval, da je tožničino stanovanje mansardno. Sklicuje se na pravila stroke (standard SIST ISO 9836), po katerih se uporabna površina stanovanja prilagodi glede na višino stropa. Navaja, da iz priloženih fotografij izhaja, da kolenčni zid znaša med 1,4 m in 1,6 m. Ker gre za mansardo, je uporabna površina nižja, bivalna površina znaša približno 82,70 m2, cenzus pa presega za 22,7 m2 in ne za 30 m2, kot je ugotovil organ za BPP. Tožnica meni, da bi organ za BPP med njeno premoženje lahko štel le sorazmerni del vrednosti stanovanja v znesku 11.995,04 EUR (22,7 m2 x 527,41 EUR/m2 (43.700,00 EUR/82,70 m2) = 11.995,04 EUR).

7Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je predložila upravni spis.

8Tožba je utemeljena.

9V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa za BPP, ki je zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev BPP zaradi neizpolnjevanja subjektivnega oziroma dohodkovno premoženjskega kriterija. Toženka je tožničin materialni položaj ugotavljala po določbah ZSVarPre, pri čemer je ugotovila, da ima tožnica premoženje, ki presega cenzus 23.274,24 EUR, ki ga določa prvi odstavek 27. člen ZSVarPre. Med strankama ni sporno, da je tožnica lastnica pomožnega kmetijskega dela stavbe in mansardnega stanovanja in da je toženka v upravnem postopku tožnico seznanila z ugotovljenimi vrednostmi nepremičnin. Sporno pa je: 1) ali je toženka pravilno presodila, da tožnica glede vrednosti pomožnega kmetijskega objekta ni dokazala, da bi bila nižja od vrednosti, pridobljene iz evidence GURS, in 2) ali je toženka pri svoji odločitvi upoštevala, da je tožničino stanovanje mansardno, in da je bivalna površina stanovanja zaradi strešnega naklona manjša.

10Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica, ko je bila pozvana, naj se izjavi o tem, ali se strinja z ugotovljenim obsegom, namensko rabo in vrednostjo upoštevnega premoženja (C1), toženki dne 3. 4. 2025 poslala dopolnitev prošnje (C2), v kateri je med drugim navajala, da se z vrednostjo stanovanja 43.700,00 EUR sicer strinja, da pa je treba upoštevati, da je stanovanje mansardno in je zato uporabna površina stanovanja manjša. Iz izpodbijane odločbe (6. točka obrazložitve) izhaja, da je toženka sicer ugotovila, da gre za mansardno stanovanje. Vendar pa se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelila do tožničine trditve, da je pri mansardnem stanovanju treba upoštevati, da je zaradi strešnega naklona uporabna površina stanovanja manjša od 90 m2, kot izhaja iz uradne evidence GURS.

11Iz pravice do poštenega postopka med drugim izhaja obveznost upravnega organa, da vse navedbe strank vzame na znanje, da pretehta njihovo pomembnost ter se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi odločbe tudi opredeli. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Obrazložitev upravnega akta mora vsebovati vse elemente, ki jih določa 214. člen ZUP, saj se samo na tak način zagotavljajo ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva iz 23. in 25. člena Ustave RS. Po prvem odstavku 214. člena ZUP mora obrazložitev odločbe upravnega organa obsegati: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

12Sodišče pritrjuje tožnici, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi se toženka pri izdaji odločbe opredelila do tožničinih navedb o tem, da gre za mansardno stanovanje, katerega uporabna površina je manjša od 90 m2. Ta tožničina navedba, s katero je skušala izpodbiti podatke, ki jih je organ za BPP pridobil iz evidence GURS, je po presoji sodišča lahko pravno upoštevna pri presoji izpolnjevanja subjektivnega kriterija za dodelitev BPP oziroma za izračun vrednosti presežka tožničinega stanovanja nad cenzusom 60 m2. Tožnica v tožbi sicer opozarja na standard SIST ISO 9836,¹ pri čemer pa ta standard konkretneje ne določa načina določitve uporabne površine za mansardna stanovanja. Način določitve uporabne površine dela stavbe je natančneje določen s Pravilnikom o vodenju podatkov katastra nepremičnin,² katerega del je tudi Priloga 3, ki v točki 2 podrobneje ureja posebnosti merjenja in izračun površine prostorov za mansardne prostore.

13Na podlagi tega sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj je zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogoče preizkusiti. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek. Toženka naj se v ponovnem postopku opredeli do morebitnega vpliva tožničine trditve o manjši uporabni površini mansardnega stanovanja na odločitev, tako da se bo videlo, da te tožničine trditve ni enostavno prezrla. Ker je bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti že zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka, se sodišče do ostalih tožbenih ugovorov ni opredeljevalo.

14Sodišče je v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

15Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem je tožnik, ki s tožbo uspe, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnico pa je v upravnem sporu zastopala odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), vse povečano za 22% DDV (odvetnica je zavezanec za DDV), kar skupaj znaša 347,70 EUR. Višjo stroškovno zahtevo tožnice (za tožbo je priglasila 350,00 EUR) je sodišče zavrnilo, saj za njeno priznanje ni podlage v veljavnih predpisih. Toženka mora navedeni znesek tožnici plačati v roku 15 dni od prejema te sodbe, po poteku tega roka tečejo tudi zakonske zamudne obresti (313. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in 299. člen Obligacijskega zakonika (OZ)).

16Plačano sodno takso v višini 148,00 EUR bo tožnici vrnilo sodišče po uradni dolžnosti (36. in 37. člen Zakona o sodnih taksah (ZST-1) ter opomba 6.1.c taksne tarife tega zakona).

¹ Sodišče pojasnjuje, da iz tretjega odstavka 152. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ-1) izhaja da se standard SIST ISO 9836 uporablja do uveljavitve drugačnega izvršilnega predpisa, s katerim bo pristojni minister predpisal način izračuna površin in prostornin stavb (tretji odstavek 2. člena GZ-1). Na ta standard se sklicuje tudi osmi odstavek Pravilnika, ki ga je toženka uporabila pri izdaji izpodbijane odločbe.
² Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin se v drugem odstavku 22. člena tudi sklicuje na standard SIST ISO 9836.