VSL Sodba V Cpg 490/2025

I. Pritožbi se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu spremeni tako, da se glasi:

"II. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od pravnomočnosti sodbe tožeči stranki plačati 24,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 6. 2021 do plačila.

III. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od pravnomočnosti sodbe tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 226,57 EUR."

II. Toženka sama nosi svoje pritožbene stroške, tožnici pa mora v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 186,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožnici v 15 dneh od pravnomočnosti sodbe plača 83,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 6. 2021 do plačila (I. točka izreka izpodbijane sodbe v zvezi s popravnim sklepom z dne 30. 9. 2025). Tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna v 15 dneh od pravnomočnosti sodbe tožnici plačati 24,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 6. 2021 do plačila, je zavrnilo (II. točka izreka izpodbijane sodbe). Toženki je tudi naložilo, da v 15 dneh od pravnomočnosti sodbe tožnici povrne stroške pravdnega postopka v višini 174,46 EUR (III. točka izreka izpodbijane sodbe).

2Zoper II. in III. točko izreka navedene sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje tožnica. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženki naložilo povračilo vseh stroškov pravdnega postopka oziroma podredno, da sodbo v izpodbijanemu delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Toženka v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, da pritožbo v celoti zavrne. Prav tako priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožnica je kolektivna organizacija, ki se ukvarja (med drugim) s kolektivnim upravljanjem avtorskih pravic s področja glasbe, kar vključuje pobiranje honorarja za javno predvajanje neodrskih glasbenih del, ki so v njenem repertoarju. Toženki očita, da je v trgovini na naslovu ... v Ljubljani v obdobju od novembra 2022 do maja 2023 javno priobčevala avtorska glasbena dela, s katerimi kolektivno upravlja tožnica. Zato s tožbo zahteva, da ji toženka za uporabo zaščitenih avtorskih del v navedenem obdobju plača nadomestilo v višini 108,20 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6Iz izpodbijane sodbe izhaja, da toženka ni prerekala tožničinih navedb o tem, da sta bili 29. 11. 2022 in 31. 5. 2023 opravljeni kontroli, v katerih je bilo ugotovljeno, da je toženka v trgovini veliki 70 m² preko računalnika in nameščenega ozvočenja predvajala avtorska glasbena dela iz repertoarja tožnice. Zato je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženka dolžna na podlagi Tarife III-C/1, ki je priloga Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Uradni list RS, št. 29/1998 z dne 10. 4. 1998) tožnici plačati mesečno nadomestilo v višini 11,92 EUR, skupaj za celotno vtoževano obdobje 83,44 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ker je sodišče prve stopnje štelo, da tožnica ni upravičena do enostranskega spreminjanja tarife, je zavrnilo zahtevek za plačilo višjega mesečnega nadomestila, ki ga je tožnica uveljavljala na podlagi pravnomočne Odločbe sveta za avtorsko pravo št. 31229-2/2014-40/707 z dne 2. 2. 2015, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 9/2018 z dne 16. 2. 2018 (v nadaljevanju: Odločba SAP).

7Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic - ZKUASP določa, da se tarifa za uporabo avtorskih del določi s skupnim sporazumom med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije (prvi odstavek v zvezi s 1. točko četrtega odstavka 44. člena ZKUASP). Če skupni sporazum ni sklenjen po petih mesecih od začetka pogajanj, lahko kolektivna organizacija ali reprezentativno združenje uporabnikov zahteva, da primerno tarifo določi Svet za avtorsko pravo (prvi odstavek 53. člena ZKUASP). V tem primeru Svet za avtorsko pravo primerno tarifo določi z odločbo (drugi odstavek 54. člena ZKUASP). Ko odločba Sveta za avtorsko pravo postane pravnomočna, postane sestavni del skupnega sporazuma oziroma skupni sporazum nadomešča (tretji odstavek 54. člena ZKUASP), ter se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (četrti odstavek 54. člena ZKUASP).

8Pravnomočna odločba Sveta za avtorsko pravo je splošen in abstrakten podzakonski pravni akt.¹ Zato tožnica v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da zahtevek za plačilo nadomestila na podlagi Odločbe SAP ne pomeni enostranskega spreminjanja Tarife III-C/1, kot je to v izpodbijani sodbi ugotovilo sodišče prve stopnje.

9Z Odločbo SAP je bilo odločeno, da se Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (Uradni list RS, št. 29/1998 z dne 10. 4. 1998) v Tarifi za javno priobčitev glasbenih del spremeni v točki III-C/1 (Trgovska podjetja in blagovno trgovski centri). To za obravnavano zadevo pomeni, da se avtorski honorar za prodajalno velikosti 70 m² v višini 11,92 EUR plačuje mesečno in letno usklajuje z uradno objavljenimi podatki o indeksu cen življenjskih potrebščin ali drugim ustreznim kazalcem, ki je ta indeks nadomestil. Prva uskladitev se opravi na dan 1. 1. 2016 (1. točka izreka Odločbe SAP). Upoštevajoč navedeno vsebino pravnomočne in v uradnem listu objavljene Odločbe SAP pritožnica utemeljeno vztraja pri plačilu mesečnega nadomestila v revalorizirani višini 14,50 EUR. Zavrnitev navedenega nadomestila s sklicevanjem na ustaljeno sodno prakso je zmotna, saj se sodbi VSRS II Ips 26/2018 z dne 6. 9. 2018 in II Ips 160/2011 z dne 15. 9. 2011 nanašata na nadomestila iz obdobja, ko Odločba SAP še ni bila pravnomočna in objavljena v uradnem listu, zato jih tožnica na njeni podlagi še ni bila upravičena obračunavati.

10Višje sodišče je presodilo, da je ob upoštevanju med strankama nespornih dejstev in ob pravilni uporabi materialnega prava tožbeni zahtevek v celoti utemeljen, zato je pritožbi ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu (II. točki izreka) spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku tudi v preostalem delu ugodilo (358. člen ZPP). Sprememba odločitve o glavni stvari je terjala tudi spremembo odločitve o stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP), zato je višje sodišče spremenilo tudi izrek o stroških pravdnega postopka (III. točko izreka) tako, da je toženka dolžna tožnici povrniti vse njene potrebne stroške pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 154. člen ZPP). Obračun teh stroškov je sodišče prve stopnje obrazložilo v 17. točki obrazložitve sodbe. Nanj se sklicuje tudi višje sodišče, ker mu pritožnica v ničemer ne oporeka. Upoštevajoč, da je tožnica v celoti uspela, ji mora toženka povrniti potrebne stroške pravdnega postopka v višini 226,57 EUR.

11Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnica je s pritožbo uspela, zato ji mora toženka povrniti potrebne pritožbene stroške. Toženka pa sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Višje sodišče je priglašene pritožbene stroške odmerilo skladno z določili Odvetniške tarife in tožnici ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta kot potrebne stroške priznalo 250 točk za pritožbo, 2% za materialne stroške in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 186,66 EUR. Toženka je dolžna tožnici povrniti stroške pritožbenega postopka v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zamude do plačila (313. člen ZPP in 378. člen v zvezi z 299. členom Obligacijskega zakonika).

¹ VSRS sklep I Up 51/2022 z dne 5. 10. 2022.