UPRS Sodba I U 620/2022-11

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kulturo, št. 6150-209/2021-3340-3 z dne 1. 4. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Uvodno o upravnem postopku

1Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju toženka) odločilo, da se tožnikov projekt z naslovom "..." ne sprejme v sofinanciranje (1. točka izreka) ter da posebni stroški v postopku niso nastali (2. točka izreka).

2Iz obrazložitve izhaja, da se je tožnik prijavil na redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2022, z oznako JPR-MV-2022, ki je bil najavljen v Uradnem listu RS št. 172 dne 29. 10. 2021 (v nadaljevanju: javni razpis) in sicer s projektom z naslovom "..." (v nadaljevanju: Projekt). Projekt, ki je bil prijavljen na področje A (sofinanciranja programskih vsebin tiskanih medijev) je na podlagi ocene strokovne komisije prejel skupno 331 točk od 500. V izpodbijani odločbi je navedeno število točk, ki jih je strokovna komisija podelila Projektu za posamezno merilo in skupno število točk ter obrazložitev ocene projekta. Minister za kulturo je soglašal s predlogom strokovne komisije. Ker je spodnja meja doseženega števila točk, pri kateri je projekte v okviru višine razpoložljivih sredstev še bilo mogoče sofinancirati na področju A 345 točk od 500 možnih, tožnikov projekt pa je bil ocenjen s 264 točkami, je toženka zavrnila njegovo sofinanciranje.

Povzetek navedb strank v upravnem sporu

3Z izpodbijano odločbo se tožnik ne strinja. V tožbi v bistvenem navaja, da obrazložitev toženke v celoti temelji na obrazložitvi in oceni strokovne komisije, ki je pavšalna in skopa. Navaja, da iz obrazložitve niso razvidni razlogi strokovne komisije, zakaj je pri posameznem razpisnem merilu tožniku podelila dodeljeno število točk. Ker ni mogoče razbrati povezave med kriteriji razpisa in tožnikovih projektom, to jasno kaže na arbitrarno ocenjevanje strokovne komisije. Nekatera merila, na podlagi katerih so člani strokovne komisije podali svoje ocene, so po mnenju tožnika tako zastavljena, da se iz njih ne da izluščiti samo ene razlage, oziroma dopuščajo različne razlage. Merila bi morala biti ustrezno vsebinsko obrazložena oziroma tako zastavljena, da bi prijavitelj iz njih točno razbral, kakšne pogoje mora izpolnjevati za sofinanciranje projekta. Navaja še, da toženka v odločbi ni navedla, kakšna je bila končna vrednost razpoložljivih sredstev, iz katerih se bodo sofinancirali izbrani projekti, v javnem razpisu pa je bila navedena zgolj okvirna vrednost razpoložljivih sredstev. Ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, je podana absolutno bistvena kršitev pravil postopka po 7. členu drugega odstavka 237. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Priglaša stroške postopka.

4Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

Sojenje brez glavne obravnave

5Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Sodna presoja

K I. točki izreka

6Tožba je utemeljena.

7Ključni tožbeni očitek je uperjen zoper obrazložitev izpodbijane odločbe. Tožnik je prepričan, da je ta pomanjkljiva in da izračuna ni mogoče preizkusiti.

Pravni okvir za odločanje in o pravni naravi javnega razpisa

8Temeljno pravno podlago v tej zadevi predstavlja Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS št. 96/02 s spr. in dop., v nadaljevanju ZUJIK) ter Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (Ur. l. RS št. 43/10, 62/16, v nadaljevanju Pravilnik).

9Javni interes za kulturo se uresničuje tudi z zagotavljanjem kulturnih dobrin kot javnih dobrin, kar se med drugim izvaja tudi s podporo posamičnim kulturnim projektom (24. in 25. člen ZUJIK). Podpora kulturnim projektom je oblika javnega financiranja, ki je namenjena temu, da se omogoči izvedba posamičnih kulturnih aktivnosti, ki so v javnem interesu (60. člen ZUJIK). Država oz. lokalna skupnost skleneta z izvajalcem kulturnega projekta pogodbo iz 93. člena ZUJIK na podlagi javnega razpisa oz. javnega poziva po postopku določenem z ZUJIK (61. člen ZUJIK). Postopke javnega poziva in javnega razpisa ZUJIK ureja v V. poglavju. Za postopkovna vprašanja v zvezi z javnim razpisom in javnim pozivom, ki v ZUJIK niso urejena, se smiselno uporablja ZUP (prvi odstavek 100. člena ZUJIK). V skladu s prvim odstavkom 102. člena ZUJIK se postopek za zbiranje predlogov javnih kulturnih programov in projektov, ki se financirajo iz javnih sredstev, lahko izvede kot javni razpis; ta se uporabi takrat, ko je mogoče vnaprej določiti le kriterije za ocenjevanje in vrednotenje predlogov kulturnih programov ali projektov, financirajo pa se tisti programi oz. projekti, ki so v postopku izbire ocenjeni oz. ovrednoteni više (drugi odstavek 103. člena ZUJIK). Za strokovno presojo in ocenjevanje predlogov kulturnih programov in kulturnih projektov so pristojne komisije iz 20. člena tega zakona (105. člen ZUJIK). Vsebino besedila javnega razpisa določa 114. člen ZUJIK, med drugim mora besedilo objave javnega razpisa vsebovati umetniške, kulturnopolitične, strokovne in druge kriterije, po katerih se bo posamezen prijavljeni kulturni program ali projekt ocenjeval ali vrednotil.

10V petem odstavku 94. člena ZUJIK so določeni razlogi, iz katerih se lahko s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločba izdana po 120. členu ZUJIK, in sicer je vložitev tožbe v upravnem sporu dovoljena zaradi bistvenih kršitev postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev oz. očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja.

11V Pravilniku sta za obravnavano zadevo pomembna zlasti 11. in 12. člen. V skladu s tretjim odstavkom 11. člena Pravilnika strokovna komisija oceni in ovrednoti programe in projekte glede na v pozivu ali razpisu določen namen in cilje, cilje kulturne politike ter strokovne in druge kriterije za ocenjevanje in vrednotenje programa oziroma projekta, kot so bili določeni v objavi poziva ali razpisa. Po prvem odstavku 12. člena Pravilnika pa strokovna komisija sestavi pisni predlog, ki med drugim vsebuje strokovno oceno (število doseženih točk z vsebinsko utemeljitvijo ocene glede na v pozivu ali razpisu določene pogoje in kriterije).

12V sodni praksi so se izoblikovala stališča, da pri javnih razpisih ne gre za odločanje o pravici stranke, temveč za javnoupravno stvar; da materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev predstavlja javni razpis in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oz. meril z ustavo in zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa.¹

13Predmet presoje v upravnem sporu tudi ni strokovna ocena, saj sodišče za takšno presojo ni pristojno in ni usposobljeno; ampak je predmet presoje le zakonitost in pravilnost izpodbijanega akta.² Izpolnjevanje razpisnih pogojev je torej treba presojati zadržano, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje/ocene kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja.³ V skladu z določbami 94. člena ZUJIK se kot nedopustne upoštevajo samo tiste kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja, ki so očitne.⁴ Sodišče torej presoja le, ali je strokovna komisija svojo oceno ustrezno utemeljila in pri tem upoštevala ključna dejstva, kot jih določa javni razpis, in ali je pri obravnavi vloge upoštevala vsa merila - kriterije iz javnega razpisa ter ravnala po predpisanem postopku.⁵

14Omenjena zadržana presoja sodišča pa tožene stranke ne odvezuje, da svoje odločitve ne obrazloži na takšni ravni, ki omogoča, da se vlagatelj seznani z vsemi tistimi razlogi, ki so vplivali na odločitev.

Ključno

15Ni dvoma, da je besedilo javnega razpisa materialno pravo, na katerega mora sodišče opreti svojo presojo. V njem pa so določeni kriteriji (merila in lestvica ocenjevanja).

Zahteva po obrazloženosti upravnega akta

16Obrazložitev odločbe z navedbo razlogov, na katerih temelji sprejeta odločitev, toženki narekuje tudi Ustava. Zahteva po obrazloženosti upravnega akta je namreč namenjena varstvu procesnih garancij iz 22. člena (enako varstvo pravic) in 23. člena (pravica do sodnega varstva) Ustave RS, saj varstva teh pravic ni mogoče zagotoviti, če odločbe ni mogoče preizkusiti. Te obveznosti toženke ne odvezuje ne pojasnjena specifična narava te javnopravne zadeve, ne zaupana ji pooblastila na podlagi zakona. Ravno nasprotno, prav dejstvo, da toženka na podlagi pooblastil, ki jih ji daje zakonodajalec, razporeja javna sredstva, torej sredstva davkoplačevalcev, jo zavezuje k strogemu spoštovanju vseh mehanizmov, zlasti postopkovnih, ki zagotavljajo enako obravnavo prijaviteljev, tem pa daje možnost, da se seznanijo z razlogi za svoj morebiten neuspeh. Res je, da v postopku javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev prijavitelj ne uveljavlja pravice do prejema želenega denarnega zneska (gre zgolj za pričakovano pravico), gre pa mu, in sicer ravno zato, ker gre za delitev javnega denarja, pravica do enakega obravnavanja, ki je v bistvu temeljno upravičenje, ki ga ima prijavitelj v postopku javnega razpisa. Ključni instrument za varstvo pravice do enakega obravnavanja pa je prav obrazložitev odločbe, ki mora zato biti takšna, da prijavitelju omogoča, da se seznani z vsemi razlogi, zaradi katerih na javnem razpisu ni uspel. Če teh razlogov ni, preizkus, ali je bilo prijavitelju zagotovljeno enako varstvo pravic, ni mogoč, z ustavo zagotovljeno sodno varstvo pa ne more biti učinkovito oziroma ne more opraviti svoje funkcije.

17Povedano drugače: V postopku sofinanciranja iz javnih sredstev je treba zagotoviti temeljne procesne garancije poštenega postopka, med katere spada tudi zahteva po obrazloženosti upravnega akta. Brez obrazložitve, ki omogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve, namreč ni mogoče učinkovito varstvo ustavnih pravic iz 23. in 25. člena Ustave RS. Obrazložitev mora zato tudi v primeru, kakršen je obravnavani, obsegati vse pravno odločilne razloge, ki so organ vodili k odločitvi.

18Podrobnejših pravil o obrazložitvi odločbe ZUJIK ne vsebuje. Sodišče se je zato naslonilo na prvi odstavek 214. člena ZUP⁶ (prvi odstavek 100. člena ZUJIK). Navedena zakonska določba zavezuje, da mora imeti upravni akt vse predpisane sestavine, torej tudi obrazložitev, v kateri mora(jo) biti med drugim navedeno(i): ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je oprto (2. točka prvega odstavka 214. člena ZUP); razlogi, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP); razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (5. točka prvega odstavka 214. člena ZUP); razlogi zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (6. točka prvega odstavka 214. člena ZUP). Akt, ki take obrazložitve nima, ni izdelan v skladu z ZUP, kar pa predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

O ocenjevanju vloge tožnika po kriterijih določenih v javnem razpisu

19V konkretnem primeru je iz razdelka "Merila za ocenjevanja programskih vsebin TISKANIH MEDIJEV" Javnega razpisa izhajalo, da se bodo programske vsebine tiskanih medijev ocenjevale po naslednjih merilih: 1. kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave (44 točk); 2. pomen projekta za razvoj slovenske kulture in jezika (20 točk); 3. obseg splošnoinformativnih, kulturnih, znanstvenostrokovnih, raziskovalnih in izobraževalnih programskih vsebin (10 točk); 4. povprečno število objavljenih izvirnih člankov v posamezni številki (10 točk); 5 . zagotavljanje večjega zaposlovanja ali sklepanja pogodbenih razmerij zaposlovanja novinarjev oziroma programskih delavcev, ki medij ustvarjajo (6 točk); 6 povprečno število prodanih izvodov tiskanih medijev (5 točk); 7. pomen za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti (3 točke); merila, ki se nanašajo na projekt - 1. zagotavljanje rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije (2 točki).

20Možnih je 100 točk po posameznem članu strokovne komisije, tj. skupaj 500 točk.

21Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožnikova prijava po merilu: 1. kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave ocenjena z naslednjim številom točk po posameznih kriterijih: A. kakovost z naslednjim številom točk: 3, 3, 4, 4, 3, skupaj tako s 17 točkami; B. Aktualnost avtorske obravnave z naslednjim številom točk: 5, 5, 7, 7, 5, skupaj tako s 29 točkami; C. izvirnost z naslednjim številom točk: 3, 6, 3, 3, 5, skupaj tako s 20 točkami ; D. komunikativnost z naslednjim številom točk: 5, 6, 7, 6, 7, skupaj tako s 31 točkami. Po merilu 2. pomen projekta za razvoj slovenske kulture in jezika z naslednjim številom točk 3 5, 6, 7, 7, skupaj tako s 28 točkami. Po merilu 3. obseg splošnoinformativnih, kulturnih, znanstvenostrokovnih, raziskovalnih in izobraževalnih programskih vsebin z naslednjim številom točk 10, 10, 10, 10, 10, skupaj tako s 50 točkami. Po merilu 4. povprečno število objavljenih izvirnih člankov v posamezni številki z naslednjim številom točk 10 10 10 10 10, skupaj tako s 50 točkami. Po merilu 5. zagotavljanje večjega zaposlovanja ali sklepanja pogodbenih razmerij zaposlovanja novinarjev oziroma programskih delavcev, ki medij ustvarjajo z naslednjim številom točk 6, 6, 6, 6, 6, skupaj tako s 30 točkami. Po merilu 6. povprečno število prodanih izvodov tiskanih medijev (povprečno število prodanih izvodov na posamezno edicijo za preteklo leto) z naslednjim številom točk 1, 1, 1, 1, 1, skupaj tako s 6 točkami. Po merilu 7. pomen za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti z naslednjim številom točk 0, 1, 1, 1, 1, skupaj tako z 4 točkami. Po merilu 1. zagotavljanje rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije z naslednjim številom točk 0, 0, 0, 0, 0, skupaj tako z 0 točkami.

Presoja

22Tožnik utemeljeno uveljavlja, da toženka standarda obrazloženosti odločbe ni izpolnila. To je mogoče ugotoviti že pri prvem merilu razpisnih pogojev. Po prvem merilu je strokovna komisija ocenjevala kriterije: kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave; pri čemer je bilo mogoče pri vsakem izmed navedenih kriterijev doseči po 55 točk (skupaj po merilu pa 220 točk). Tožnik je po tem merilu po navedenih kriterijih prejel 17 za kakovost, 29 za aktualnost avtorske obravnave, 20 za izvirnost in 31 točk za komunikativnost (skupaj 97 točk).

23Pri merilih je toženka kriterije dodatno pojasnila in sicer je zapisala, da gre pri: 1. kakovosti za osnovno novinarsko/medijsko posredovalno kompetenco, tj. profesionalno realizacijo prijavljene programske vsebine, kar zahteva obvladovanje novinarskega dela, vrhunsko znanje jezika in poznavanje novinarskih žanrov ter avtonomnost mišljenja; 2. izvirnosti za oceno inovativnosti in ambicioznosti prijavljene programske vsebine; 3. aktualnosti avtorske obravnave za pomembnost družbene relevantnost programskih vsebin in pri 4. komunikativnosti za interakcijo med medijskim tekstom in občinstvom.

24S tem je toženka dodatno pojasnila kriterije, ni pa pojasnila konkretne ocene tožnikovega Projekta. Ni namreč pojasnila, kako je navedene pod/kriterije uporabila v tožnikovem primeru. V nadaljevanju je le navedla koliko točk dosega Projekt po posameznem kriteriju; ni pa razkrila razlogov za število dodeljenih točk pri posameznih kriterijih.

25Tak0 je toženka navedla, da seštevek točk po merilu kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave ne omogoča zadovoljive stopnje kakovosti in ne opiše uredniških mehanizmov za zagotavljanje kakovosti. Po mnenju strokovne komisije v opisu Projekta ni opredeljeno: a. kako bo zagotovljeno izbiranje oziroma fokusiranje tem glede na aktualnost; b. na kakšen način se bo dosegala izvirnost projekta v okviru samega medija, ali pa v okviru medijske krajine kot celote; c. na kakšen način se zagotavlja ustrezna stopnja komunikativnosti projekta.

26Povedano drugače: zakaj je tožnikov projekt pri prvem merilu prejel (le) 97 točk od možnih 250, oziroma katerega od navedenih podkriterijev (npr. obvladovanje novinarskega dela, vrhunsko znanje jezika in poznavanje novinarskih žanrov ter avtonomnost mišljenja, inovativnosti, ambicioznosti, pomembne družbene relevantnosti programskih vsebin, interakcije med medijskim tekstom in občinstvom)) tožnik ne izpolnjuje v zadostni meri oziroma kakšne so pomanjkljivosti njegovega projekta z vidika kakovosti, izvirnosti, komunikativnosti in aktualnosti avtorske obravnave oziroma navedenih podkriterijev, da mu ni mogoče dodeliti vseh točk, toženka ne pojasni. Tožniku, v posledici tega pa tudi sodišču, je s tem onemogočeno, da se seznani z razlogi, zaradi katerih toženka šteje, da je tožnikov projekt pri prvem merilu prejel 97 točk. Tožnik, v posledici tega pa tudi ne sodišče, se tako ne moreta prepričati, da navedeni kriteriji niso bili uporabljeni arbitrarno.

27Glede na to, da je tožnik pri prvem merilu iz neobrazloženih razlogov izgubil 123 točk, kar je več, kot je razlika med minimalnim številom točk 345, ki so jih dosegli projekti, ki so še prišli v poštev za sofinanciranje, in številom točk, ki jih je prejel tožnik (264), že navedeno zadostuje za sklep, da je tožba utemeljena.

28Povedano drugače, po oceni sodišča strokovna ocena ni konkretizirana na ravni, ki vlagatelju (tožniku) omogoča, da se seznani s konkretnimi razlogi, zaradi katerih pri ocenjevanju ni prejel vseh možnih točk, tako tudi ni mogoče preizkusiti, ali so bili pri odločanju o konkretni vlogi res uporabljeni v javnem razpisu predpisani kriteriji. Navedenega ne spremeni niti dejstvo, da je vlogo tožnika ocenjevala strokovna komisija. Izpodbijane odločbe posledično ni mogoče preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka po sedmi točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

29Sodišče kot neutemeljeno zavrača tožbeno navedbo, da toženka v obrazložitvi ni navedla, kolikšna je bila končna vrednost razpoložljivih sredstev za sofinanciranje projektov po javnem razpisu. V obrazložitvi je namreč jasno navedeno, da je bilo v okviru razpoložljivih sredstev skupaj podeljenih 2.888.129 EUR, od tega 846.016 EUR na področju A in 2.042.112 EUR na področju B.

Sklepno

30Glede na navedeno je sodišče na podlagi tretje točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku je organ, kateremu se zadeva v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrača, vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (peti odstavek tega člena). Toženka bo morala v ponovnem postopku oceniti in ovrednotiti Projekt po razpisnih kriterijih in svojo odločitev (po teh kriterijih) ustrezno obrazložiti.

K II. točki izreka

31Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o spremembi Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, in je tožnika v postopku zastopala odvetniška družba, se mu po drugem odstavku 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV znaša 347,70 EUR. Stroške je toženka dolžna tožniku povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

32Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah - ZST-1).

¹ Prim. sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 45/2021 z dne 2. 3. 2022, sodbo Upravnega sodišča I Up 33/2013 z dne 13. 6. 2013, sklep Vrhovnega sodišča X Ips 299/2014 in sklep Vrhovnega sodišča X Ips 305/2012 z dne 11. 12. 2013.
² Prim. sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 725/2008 z dne 15. 12. 2010, sklep Vrhovnega sodišča X Ips 193/2013 z dne 17. 3.2015, sodbo Upravnega sodišča I U 1601/2014 z dne 7. 4. 2015, sodbo Upravnega sodišča I U 1415/2014 z dne 30. 6. 2015, sodbo Upravnega sodišča I U 1540/2017 z dne 8. 5. 2018.
³ Prim. sodbo Upravnega sodišča I U 1264/2013 z dne 6. 5. 2014.
⁴ Prim. sodbo Upravnega sodišča I U 2017/2017 z dne 9. 10. 2018.
⁵ Prim. sodbo Upravnega sodišča I U 729/2018 z dne 22. 1. 2019.
⁶ Da se 214. člen ZUP uporablja v postopkih presoje zakonitosti odločb, izdanih v postopkih dodeljevanja javnih sredstev na podlagi ZUJIK, izhaja tudi iz ustaljene prakse naslovnega sodišča (med drugim iz sodb I U 878/2017-27 z dne 19. 6. 2018, I U 758/2018-8 z dne 26. 2. 2019, II U 128/2018-13 z dne 6.5 . 2020, I U 569/2020-14 z dne 13. 7. 2021 in I U 937/2021-12 z dne 21. 3. 2023).