24. člen ZUJIK
(načini uresničevanja javnega interesa)
Država in lokalne skupnosti uresničujejo javni interes za kulturo po tem zakonu zlasti:
- z zagotavljanjem kulturnih dobrin kot javnih dobrin,
- z načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem javne kulturne infrastrukture. Država uresničuje javni interes za kulturo tudi
- z zagotavljanjem enotnosti delovanja javne službe,
- s podpiranjem občin, ki so ustanoviteljice občinskih javnih zavodov širšega pomena,
- s podeljevanjem statusa organizacije v javnem interesu na področju kulture,
- z registracijo samozaposlenih v kulturi v razvidu ministrstva, pristojnega za kulturo,
- s priznavanjem socialnih pravic (prispevek za plačilo socialnega in zdravstvenega zavarovanja in republiška priznavalnina).
- UPRS Sklep IV U 16/2021-30Upravno sodišče RS · 2023
Predmet spora je pravica samostojnega kulturnega delavca do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Ker je upravni spor dopusten le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, za spore glede socialnih prejemkov pa je sodno varstvo zagotovljeno pri socialnem sodišču, upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločitev v konkretnem sporu, ampak je podana pristojnost socialnega sodišča.
- VSRS Sklep VIII R 49/2008Vrhovno sodišče RS · 2009
Za odločanje o sporih o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, katerih namen je reševati socialno varnost upravičenca, je stvarno pristojno socialno sodišče v socialnem sporu.
- VSRS Sklep VIII R 19/2008Vrhovno sodišče RS · 2008
Iz določb ZUJIK in Uredbe o samozaposlenih v kulturi izhaja, da je pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje opredeljena kot pravica do socialnega prejemka. Za priznanje te pravice je odločilen premoženjski cenzus. Namen plačila prispevkov je reševanje socialne varnosti upravičenca zaradi njegovega slabšega dohodkovnega položaja (ki mu obenem ne omogoča normalnih pogojev za delo).
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 5. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sklep IV U 16/2021-30Upravno sodišče RS · 10. 5. 2023
Predmet spora je pravica samostojnega kulturnega delavca do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Ker je upravni spor dopusten le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, za spore glede socialnih prejemkov pa je sodno varstvo zagotovljeno pri socialnem sodišču, upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločitev v konkretnem sporu, ampak je podana pristojnost socialnega sodišča.
- VSRS Sklep VIII R 49/2008Vrhovno sodišče RS · 26. 3. 2009
Za odločanje o sporih o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, katerih namen je reševati socialno varnost upravičenca, je stvarno pristojno socialno sodišče v socialnem sporu.
- VSRS Sklep VIII R 19/2008Vrhovno sodišče RS · 18. 12. 2008
Iz določb ZUJIK in Uredbe o samozaposlenih v kulturi izhaja, da je pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje opredeljena kot pravica do socialnega prejemka. Za priznanje te pravice je odločilen premoženjski cenzus. Namen plačila prispevkov je reševanje socialne varnosti upravičenca zaradi njegovega slabšega dohodkovnega položaja (ki mu obenem ne omogoča normalnih pogojev za delo).