VSL Sklep V Cp 143/2026

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ugotovilo je, da je bil vložen prepozno, in sicer po preteku 15 dni odkar je tožnik izvedel, da sta bili njegovi vlogi z dne 11. 12. 2024 zavrženi. Sklep o zavrženju je bil pooblaščenki tožnika vročen 2. 4. 2025, tožnik je bil o izdaji tega sklepa obveščen še z elektronskim sporočilom z dne 14. 5. 2025. Predlog je priporočeno poslal na pošto 31. 5. 2025.

2Zoper sklep se pritožuje tožnik po pooblaščenki in med drugim navaja, da je predlog podal pravočasno v okviru šestmesečnega objektivnega roka. Vročitev odločbe preko elektronske pošte je nezakonita in neveljavna. Tožnik ima še vedno naslov za vročanje v A. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je tožnik zahteval osebno za svojo vlogo, o kateri pooblaščenka sploh ni bila seznanjena. Pooblaščenka ni bila imenovana kot pooblaščenka za sprejemanje pisanj, ampak je le pooblaščena za zastopanje tožnika v postopku. Sodišče je nezakonito sklep o dopolnitvi vročilo le pooblaščenki in ne tudi tožniku osebno.

3Prva toženka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Iz tožnikovega predloga za vrnitev v prejšnje stanje izhaja, da tožnik želi doseči razveljavitev sklepa z dne 28. 3. 2025, s katerim je sodišče zavrglo njegovi vlogi z dne 11. 12. 2024, ki ju je na sodišče poslal sam (eno po elektronski pošti in drugo priporočeno). Najkasneje z izdajo in vročitvijo sklepa o zavrženju se je tožnik seznanil, da je zamudil rok, znotraj katerega bi lahko dosegel vsebinsko obravnavo njegovih vlog. Tožnika v tem postopku zastopa pooblaščenka, zato je bil sklep vročen njej dne 2. 4. 2025. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, je taka vročitev skladna s prvim odstavkom 137. člen Zakona o pravdnem postopku.¹ Vročitev neposredno stranki, ki ima pooblaščenca, sploh ne bi štela za veljavno opravljeno in bi pomenila bistveno kršitev določb postopka.² Dejstvo, da je sodišče tožniku 14. 5. 2025 poslalo elektronsko sporočilo z obvestilom o zavrženju njegovih vlog,³ za ugotavljanje pravočasnosti predloga tako sploh ni pomembno, ker se šteje, da je bil tožnik z zavrženjem seznanjen ob vročitvi sklepa njegovi pooblaščenki. Tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil vložen 31. 5. 2025, kar je skoraj dva meseca po vročitvi sklepa o zavrženju, je tako očitno prepozen in ga je sodišče pravilno zavrglo.⁴

6Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je podan pravočasno, če je podan v objektivnem roku šestih mesecev od dneva zamude⁵ in znotraj subjektivnega roka 15 dni. Pravočasen je le tisti predlog, ki je podan znotraj obeh navedenih časovnih okvirov. Tožnik, ki je zamudil subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ne more pravočasnosti svojega predloga uspešno zatrjevati s tem, da je predlog podal znotraj objektivnega šestmesečnega roka.

7Ker je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravilno zavržen kot prepozen, se pritožbeno sodišče ne bo podrobneje opredelilo do v pritožbi zatrjevanih kršitev glede vročanja in ustreznosti zatrjevanja teh kršitev v okviru predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

8Po ugotovitvi, da niso podani niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Zaradi neuspešnosti s pritožbo tožnik sam krije svoje stroške te pritožbe. Odločitev o njih je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.
² Glej Rijavec, Vesna: Pravdni postopek s komentarjem, 1. knjiga, GV založba, Ljubljana 2005, str. 551-552.
³ Sklep o zavrženju mu takrat ni bil vročen niti mu ni bil poslan po elektronski poti.
⁴ Skladno z drugim odstavkom 117. člen ZPP se mora predlog vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela.
⁵ Po šestih mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitve v prejšnje stanje (tretji odstavek 117. člena ZPP).