VSL Sklep V Cp 318/2026

- Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

- Predlagatelja sama krijeta svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo nepravdni postopek za ureditev meje (I. točka izreka) in sklenilo, da se po pravnomočnosti sklepa pred pristojnim sodiščem nadaljuje po pravilih pravdnega postopka (II. točka izreka).

2Zoper sklep predlagatelja vlagata pritožbo in uveljavljata vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku¹ v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku.² Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa, oziroma podrejeno njegovo razveljavitev in vračilo v nov postopek.

Z odločitvijo se ne strinjata. Med udeleženci je sporna uživalna meja med nepremičninami. Vsak udeleženec namreč zatrjuje drugačen potek meje, kar se rešuje po pravilih nepravdnega postopka. Izpodbijana odločitev je presenečenje, ker je sodišče od zadnjega naroka do izdaje sklepa petkrat razpisalo narok, ki je bil vsakič preklican. Na edinem izvedenem naroku je sicer res navedlo, da bo izdalo ustrezen sklep, če bo ocenilo, da gre za lastninski spor, vendar sta predlagatelja vztrajala pri nadaljevanju nepravdnega postopka.

3Nasprotna udeleženca na pritožbo nista odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče v postopku za ureditev meje uredi mejo med nepremičninami, če je ta sporna, razen če zakon izključuje sodno ureditev meje (prvi odstavek 167. člena ZNP-1). Sporna je meja predvsem takrat, ko vsak od udeležencev zatrjuje različen potek mejne črte in trdi, da določen del zemljišča spada k eni ali drugi od dveh stikajočih se parcel.³ Sporno tako ni lastništvo zemljišča samo po sebi, pač pa vmesni mejni prostor, ki izvira iz različnega zatrjevanja meje.⁴ Vprašanje načina pridobitve spornega zemljišča v mejnem sporu ni v ospredju.⁵ Če pa je med udeleženci spor o določeni površini nepremičnine, pri čemer meja ni sporna, ne gre za ureditev meje, temveč za lastninski spor (drugi odstavek 167. člena ZNP-1), ki se rešuje po pravilih pravdnega postopka. Ker je tudi spor o meji, če se meja ureja na podlagi močnejše pravice, v svojem bistvu lastninske narave (kar pa ne pomeni, da gre za lastninski spor),⁶ je treba v vsakem konkretnem primeru, upoštevaje predvsem navedbe udeležencev, ugotoviti, ali je sporen potek meje in je sporna mejna površina zgolj posledica, ali pa gre za spor o lastninski pravici na določeni površini in meja dejansko ni sporna.⁷

6Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da gre v tej zadevi za lastninski spor, ker predlagatelja glede spornega dela zemljišča ne dopuščata nikakršne spremembe meje v preteklosti, temveč zatrjujeta izključno obstoj svoje lastnine.

7Pritožba utemeljeno opozarja na nepravilnost tega zaključka. Kot izhaja iz trditvene podlage udeležencev postopka je namreč jedro spora ravno potek mejne črte. Predlagatelja sicer res podajata tudi trditve glede tega, da je del zemljišča, ki se nahaja med mejno črto, ki jo zatrjujeta sama in tisto, ki jo zatrjujeta nasprotna udeleženca, v lasti in dobroverni posesti njiju oziroma njunih pravnih prednikov že vsaj 65 let, vendar to ne omogoča zaključka, da gre za lastninski spor. Očitno namreč predlagata ureditev meje na podlagi močnejše pravice (prvi odstavek 77. člena Stvarnopravnega zakonika⁸).⁹ Nasprotna udeleženca, ki tem trditvam nasprotujeta, izpostavljata, da sporni del zemljišča, ki ga oklepata obe zatrjevani mejni črti, ne pripada predlagateljema, ki si ga lastita brez pravne podlage. Tudi njune navedbe o lastništvu spornega dela zemljišča ne dajejo podlage za zaključek, da gre za lastninski spor. Izpostavljen spor o lastništvu tega vmesnega mejnega prostora je namreč posledica različnega zatrjevanja meje, in ne vprašanja načina pridobitve tega zemljišča.

8Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Vrnitev zadeve v nov postopek ni bila potrebna, ker je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo po uradni dolžnosti.¹⁰ Sodišče prve stopnje bo moralo nadaljevati s postopkom za ureditev meje po pravilih nepravdnega postopka.

9Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 40. člena ZNP-1, ker ne gre za skupne stroške postopka po 173. členu ZNP-1.

¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.
² Ur. l. RS, št. 16/19, v nadaljevanju ZNP-1.
³ Prim. VSK sklep I Cp 544/2020 z dne 11. 12. 2020, VSL sklep II Cp 2343/2018 z dne 5. 3. 2019.
⁴ Prim. VSL sklep II Cp 2135/2019 z dne 29. 1. 2020.
⁵ Prim. VSL sklep I Cp 2977/2016 z dne 9. 2. 2017.
⁶ VSL sklep II Cp 2135/2019 z dne 29. 1. 2020.
⁷ Prim. VSL sklep II Cp 2343/2018 z dne 5. 3. 2019.
⁸ Ur. l. RS, št. 87/02 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju SPZ.
⁹ Prim. VSL sklep I Cp 2181/2011 z dne 21. 3. 2012.
¹⁰ J. Zobec v: L. Ude, A. Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2005, str. 513.