VSRS Sklep II DoR 482/2024

Predlog se zavrže.

1Tožnica je zatrjevala, da je toženec izkopal luknjo v zid njene stavbe in vanjo vgradil kovinsko cev za odvajanje meteornih voda, s čimer je posegel v njeno lastninsko pravico. Na tej podlagi je uveljavljala vzpostavitev prejšnjega stanja in prepoved nadaljnjih posegov.

2Sodišče prve stopnje je tožnici delno ugodilo in tožencu naložilo, da vzpostavi prejšnje stanje na zidu njene hiše na ... tako, da izkopano odprtino zazida. Hkrati mu je prepovedalo vsakršno takšno in podobno poseganje v prihodnje. V preostalem delu (v delu, kjer je tožnica zahtevala odstranitev pocinkane cevi) je tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (II. točka izreka).

3Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi toženca in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je v celoti zavrnilo tožničin zahtevek. Prav tako je spremenilo odločitev o stroških postopka ter tožnici naložilo povračilo pritožbenih stroškov toženca.

4Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Meni, da je to bistveno kršilo postopek (339. in 350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) ter njeno pravico do poštenega sojenja (22. člen Ustave, 6. člen EKČP). Poudarja, da je v tožbi zahtevala odstranitev pocinkanih cevi iz zidu svoje hiše in zazidavo odprtin. Prvostopenjsko sodišče ji je delno ugodilo - odredilo je zazidavo odprtin in prepoved takšnih in podobnih posegov, zavrnilo pa je zahtevek za odstranitev cevi. Tožnica je zoper zavrnilni del vložila pritožbo, toženec pa jo je vložil zoper ugodilni del. Dne 20. decembra 2024 je prejela sodbo pritožbenega sodišča, ki je ugodilo pritožbi toženca, o njeni pritožbi pa sploh ni odločilo. Sodba napačno navaja, da je tožnica zahtevala le zazidavo odprtin. Iz njene tožbe in pritožbe, o kateri sodišče ni odločalo, jasno izhaja, da je na prvem mestu zahtevala odstranitev cevi iz zidu svoje hiše. Opozarja, da pritožbeno sodišče njene pritožbe sploh ni obravnavalo, kar pomeni kršitev 350. člena ZPP. Predlaga razveljavitev sodbe druge stopnje in ponovno odločanje. Opozarja na svojo pravico do negatorne tožbe (99. člen SPZ), ki lastniku omogoča odstranitev vsake stvari, ki posega v njegovo nepremičnino, ne da bi moral utemeljevati razloge za zahtevo.

5Predlog je delno nedovoljen, delno pa nepopoln.

6Iz predloga izhaja, da tožnica prvenstveno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, saj naj sodišče druge stopnje ne bi odločilo o njeni pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje. V skladu s prvim odstavkom 367. člena ZPP je revizijo mogoče vložiti le zoper pravnomočno sodbo ali sklep, izdan na drugi stopnji. V procesni situaciji, kot jo opisuje predlog v tem delu, takšne odločbe sploh ni bilo. Ker revizije zoper neobstoječo odločbo ni mogoče vložiti niti je ni mogoče dopustiti, je predlog v tem delu nedovoljen (drugi odstavek 367. člena ZPP). Gre za položaj, ki ga je mogoče reševati s predlogom po tretjem odstavku 327. člena ZPP¹.

7V delu, kjer tožnica podaja navedbe v zvezi z obstoječo odločitvijo sodišča druge stopnje, predlog ne ustreza zahtevam iz 367.b člena ZPP² in je zato nepopoln. Predlog v temu delu ne ponuja revizijskega problema (vprašanja), glede katerega bi bilo mogoče revizijo dopustiti in se tudi ne opredeljuje do nosilnih razlogov izpodbijane sodbe. Zato, logično, tudi ne pojasnjuje okoliščin, ki bi kazale na pomembnost (nepostavljenega) revizijskega vprašanja.

8Vrhovno sodišče je na podlagi navedenega predlog za dopustitev revizije zavrglo (prim. 377. člen ZPP in šesti odstavek 367.b člena ZPP)

9Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Po tej določbi se pritožba, s katero se izpodbija sodba prve stopnje zgolj zato, ker sodišče prve stopnje ni odločilo o vseh zahtevkih strank, ki so bili predmet pravde, šteje za predlog stranke za izdajo dopolnilne sodbe.
² V skladu s to določbo mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.